sobota, 31. maj 2008

Veliki laški brat te nadzira

George Orwell je v futurističnem romanu 1984 opisal nekaj podobnega, kar se trenutno dogaja v časopisni hiši Delo, katere lastnik je največji slovenski tajkun Boško Šrot. Vodstvo časopisne hiše je namreč brez vednosti novinarjev pripravilo analizo o njihovem delu, pri čemer je najbolj sporno to, da je raziskovalo, kateri novinarji poročajo o katerih politikih, katerih strankah in ali je bilo poročanje o njih pozitivno, srednje ali negativno. Analiza posebej zajema poročanje o lastnikovem bratu Bojanu Šrotu, ki je prvak SLS, oziroma o tem, s kom se ta politik pojavlja v novinarskih člankih. Ker je poročanje o njem po ugotovitvah analize bolj negativno kot pozitivno, lahko upamo, da novinarji ne bodo imeli zaradi tega težav z lastnikom. Največkrat analizirani novinarji pa so Peter Jančič, Barbara Hočevar, Dejan Karba, Klara Škrinjar, Marko Pečauer, Marko Jakopec, Matjaž Albreht...
(Vir: http://www.mladina.si/userfiles/file/analiza-besedil-Delo.pdf)
Ali časopisna hiša Delo zbira tudi podatke o tem, koga omenjeni novinarji kličejo prek službenih mobilnih telefonov, komu pošiljajo sporočila, s kom si dopisujejo prek službene elektronske pošte, za zdaj ni znano. Je pa to povsem mogoče. Ko sem spodaj podpisani oddal službeni mobilni telefon Delu, sem naknadno ugotovil, da so v njem ostale vse moje številke oseb, s katerimi poslovno ali zasebno kontaktiram. Obdržal sem lahko svojo sim kartico s številko, toda ko sem jo doma vstavil v drug telefon, sem ugotovil, da na njej ni omenjenih številk. Res sem bil malo nepazljiv, ker pred oddajo mobilnega telefona nisem prekopiral številke iz starega v novi telefon ter jih nato izbrisal iz telefona, ki sem ga vrnil. Ko sem to napako odkril, sem obiskal gospoda na Delu, kateremu sem oddal mobilni telefon, in ga prosil, če zbriše moj imenik na telefonu. Odgovoril je, naj ne skrbim, kajti telefon iz njegovih rok ne bo odšel nikamor oziroma ga nihče ne bo uporabljal. Očitno temu ni bilo tako, kajti na srečanju s predsednico nadzornega sveta Dela ASK, na katerem smo se dogovorili o sporazumnem odhodu z Dela, je ta dejala, da so jo obvestili, da sem na telefonu pustil sporočilo svojemu kolegu, da sem dostavil dokument na pozareport, kar bi lahko bil dokaz za moje izdajanje službenih skrivnosti. Neverjetno, torej so na Delu brskali po mojih zasebnih sporočilih! ASK nisem utegnil pojasniti, da niso odkrili Amerike, saj sem dokument, ki sem ga "dostavil na pozareport", dostavil tudi na STA in TVS in o njem dal tudi izjavo. Pa ni šlo za nobeno službeno skrivnost, ampak za pismo predsednika uprave Dela meni osebno, da bo zame in za moje sodelavce uveljavljal trimesečni odpovedni rok, čeprav se sam na svoji prejšnji službi ni držal niti enega dneva predpisanega odpovednega roka. Po vrnitvi v redakcijo sem poklical gospoda, kateremu sem oddal službeni telefon, in ga znova prosil, da izbriše moj imenik iz telefona ter mu povedal, da je nekdo prebiral moja zasebna sporočila in o tem poročal ASK. Bil je presenečen, saj po njegovem to ni mogoče, ker da je telefon še vedno v njegovi omari. No, v petek so Slovenske novice v prilogi Bulvar, ki jo ureja osebna prijateljica ASK Patricija Sašek, napisale slaboumen prispevek z naslovom Vse se vrača, v katerem so me označili kot neke vrsto barabo, ki v svojih telefonskih sporočilih sodelavcem sporočam, kako zalagam Bojana Požarja z internimi dokumenti Dela. "Bo že držalo, da so politično-kapitalski pritiski, na katere se Reporterjeva ekipa v javnosti tako dramaturško sklicuje, pravzaprav zelo širok pojem", so zaključili v članku brez podpisnika. Res ne vem, kaj naj bi bilo v mojih sporočilih politično-kapitalski pritisk, je pa jasno, da je omenjeni članek nastal po naročilu s politiko povezanega kapitala. Zanimivo je še, da v začetku članka piše, da je mobilni telefon, ki sem ga vrnil Delu, "nič hudega sluteč" prišel v redakcijo Bulvarja, kjer so očitno prebirali mojo zasebno korespondenco. Vsekakor bi se morala s primerom seznaniti infomacijska pooblaščenka, saj obstaja resna nevarnost, da Šrotovi podaljški na Delu podobno nadzirajo tudi druge novinarje, ki so tam zaposleni.
Morda so podobno nadzirali tudi odgovornega urednika Janeza Markeša, ki mu očitajo stike s predsednikom Zares Gregorjem Golobičem. Namesto njega bodo zdaj nastavili nekoga, ki bo imel boljše stike s sodelavci predsednika SD Boruta Pahorja, ki bi ga po Šrotovih izjavah na kosilu v Pivovarni Union moralo Delo bolj podpirati. Kot dokaz, da je družbeno politično primeren za odgovornega urednika Dela, bo lahko priložil seznam telefonskih klicev funkcionarjem SD ter korespondenco z njimi prek mobilnega telefona ali elektronske pošte. No, za Janezom Markešem ne bom žaloval, saj je novinarsko avtonomijo odkril šele takrat, ko so mu sporočili, da ga bodo odstavili, ko pa so njegovi gospodarji obračunavali z njegovimi nekdanjimi kolegi na Magu, se je sprenevedal in nam privoščil, da, kot se je izrazil, "drkopatimo". Prav zanima pa me, ali bo nadzorni svet tudi v primeru kandidature za odgovornega urednika Dela objavil javni razpis, čeprav ne pričakujem, da bodo izbrali kandidata, ki uživa podporo večine novinarjev. Ti so zanje zgolj sredstvo za dosego njihovih političnih in kapitalskih ciljev.

Kučanov blok (Reporter 1)

Reporter 01, 19. 5. 2008
Moj prvi članek za revijo Reporter
Slike "http://www.silvestersurla.com/wp-content/uploads/2008/05/reporter-blog.jpg" ne morem prikazati, ker vsebuje napake.
KUČANOV BLOK
Bivši predsednik snuje koalicijo levosredinskih strank

Bivši predsednik Milan Kučan je znova vstopil v slovensko politiko in se angažiral s pozivom za oblikovanje povolilne koalicije tako imenovanih levosredinskih strank. Prvaki SD, Zares in LDS pa so medtem že obljubile, da bodo v primeru zmage po volitvah skupaj sestavile vlado. Če ne bodo dobile večine poslancev v državnem zboru, naj bi jima na pomoč priskočili še Desus in SLS, medtem ko Lipa najverjetneje ne more pričakovati preskoka parlamentarnega pragu.

Prejšnji ponedeljek je Kučan na poslanskem večeru poslanke Zares Cvete Zalokar Oražem v Domžalah dejal: "Zdi se mi sprenevedanje, če se ne reče, če torej na volitvah naše tri, štiri ali pet strank dobi priložnost, da sestavijo vlado, bomo to vlado sestavili, ker imamo med seboj veliko več skupnega, kot imamo z onimi drugimi. Ne vidim, zakaj je tako težko to povedati vnaprej." Po njegovem potrebe po veliki koaliciji ni, saj Slovenija ni v krizi. Sam se na letošnjih parlamentarnih volitvah ne bo potegoval za poslanca niti ne bo posebej podprl nobene izmed strank, ker si takšne podpore si ne želi, prav tako pa si je po njegovem ne želijo stranke: „Vsaj nimam takšnega občutka, da bi si jo in tudi do zdaj ni bilo nobene tovrstne aktivnosti ali pobude." Pozornost pa je zbudil tudi z izjavo, da ni nujno, da bo Borut Pahor njihov edini kandidat za mandatarja, kar so nekateri razumeli kot napoved, da bo za ta položaj podprl nekoga drugega.

Nova politika Boruta Pahorja.

Vrnitev na slovensko politično sceno je sicer napovedal že v decembrskem intervjuju za Dnevnik, ko je na vprašanje, ali se bo politično angažiral pred parlamentarnimi volitvah odgovoril: „Res. Zares me mika". S tem je sprožil ugibanja, ali ta izjava že pomeni podporo stranki Zares, ki jo vodi Gregor Golobič in je v njej večinoma zbrana ekipa, ki jo je podpiral v preteklosti. Zmedel je tudi vodilne može v SD Boruta Pahorja, ki so se ustrašili, da bi Kučanovo angažiranje na strani Golobičevega Zares okrepilo to stranko in posledično ogrozilo uspeh njihov SD na parlamentarnih volitvah. Po drugi strani ne bo presenečenje, če bo tik pred volitvami podprl tisto „levo“ stranko, ki bo imela največ možnosti za zmago, to pa so po javnomnenjskih anketah prav Pahorjevi socialni demokrati. Če je njihov podpredsednik Igor Lukšič še pred novim letom zatrjeval, da Kučanova podpora LDS na prejšnjih volitvah ni pomagala, ker jih je kljub temu izgubila, pozneje pa še razpadla, bi bil zdaj vesel Kučanove podpore SD tako kot podpore vsakogar. Tudi Pahor je za Dnevnik izjavil, da bi bil Kučanu hvaležen za podporo.

Medtem so se namreč odnosi med bivšim predsednikom in prvakom SD izboljšali. Kučan je januarja v intervjuju za oddajo Studio City pohvalil Pahorja oziroma mu je priznal napredek pri zavzemanju bolj odločnih stališč. Sočasno je prišlo do preobrata tudi pri prvemu možu opozicije, ki je prišel do ugotovitve, da velika koalicija ne bi bila dobra za Slovenijo in da bi bilo bolje, če bi po volitvah sestavile vlado programsko sorodne stranke, ki zdaj niso na oblasti. Prvič je to javno povedal na javni tribunu SD v Grosupljem 14. marca: „Na nedavni klavzuri smo naredili še korak naprej in prišli do spoznanja, da smo na točki, ko se bodo volivci morali odločiti, ali bodo svoj glas zaupali politiki okoli SDS ali ga bodo zaupali SD. V tem primeru lahko pričakujejo, da bomo skušali oblikovati koalicijo brez SDS." Po Pahorjevih besedah bi veliko koalicijo sklenili le v primeru, če bi drugačna odločitev državo pahnila v politično in gospodarsko krizo.

Nova Pahorjeva politika je očitno prepričala Kučana, da se je celo udeležil strokovne konference o odprtih vprašanjih na področju pregona gospodarskega kriminala, ki jo je SD pripravila 31. marca v Ljubljani. Ob tem je izjavil, da se je konference udeležil kot državljan, ker ga zanima, kakšen je alternativni program. Pahor je bil menda prijetno presenečen, saj naj bi za Kučanovo udeležbo vedel le njegov svetovalec za pravosodje, nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude, ki je bivšega predsednika tudi povabil. Morda je bil visoki obisk tudi posledica Pahorjeve izjave v februarskem intervjuju za Večer, da mu tekmeci „strežejo po političnem življenju", pri čemer naj bi mislil predvsem na Golobičev Zares. Na strankinem shodu v Novem mestu 12. aprila je ponovil obljubo, da velike koalicije med SDS in SD po volitvah ne bo: "Povedal sem že, da imamo s SDS marsikatero sorodnost, vendar je tudi preveč konceptualnih razlik. Zato bi bilo za Slovenijo pametno, če te dve stranki v naslednjem mandatnem obdobju ne bi sodelovali. Zdi se mi pametneje, da ena od njih, ki bo dobila zaupanje ljudi, prevzame odgovornost za sestavo vlade in da se morda druga umakne v opozicijo."

LDS na pravem tiru.

Bivši predsednik ni pozabil niti na LDS, za katero je 18. marca dal izjavo za spletno stran, kjer je izrazil zadovoljstvo, da se je stranka konsolidirala po poletnem razdejanju in dodal, da je pomembno, da so ostali nekateri kadri, ki nadaljujejo liberalno tradicijo. Kučana naj bi za obisk na LDS angažiral nekdanji prvak in evropski poslanec Jelko Kacin, nekajkrat naj bi se tudi sestal z novo predsednico Katarino Kresal. Nazadnje so bili skupaj videni 25. aprila okoli 13. ure, ko je odhajala s kosila v Maximu: v družbi Kučana, Kresalove in Kacina pa je bil tudi predsednik srbske liberalne stranke Čedomir Jovanović, ki je bil ravno takrat na obisku v Sloveniji. Družba je nato obiskala ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je prav tako Kučanov prijatelj in ustanovni član njegovega foruma. Kresalova je Kučanovih nasvetov vesela, kar pa ne najbrž ne velja za vodjo poslanske skupine Jožefa Školča, ki je izjavil, da so glede Kučana stranke v nekem precepu: „ Po svoje si želijo tihe podpore in posledično glasov, po drugi strani pa se bojijo njegove sence." Seveda pa bivši predsednik ni kar tako „podprl“ LDS. Po naših virih naj bi želel dobiti zagotovilo, da LDS po volitvah ne bo sklenila morebitne koalicije z SDS. Po drugi strani pa imata menda večji vpliv na dogajanje v tej stranki Jožef Školč in Tone Anderlič, ki pa bi utegnila podpreti tudi vladno koalicijo z Janševo stranko, če bo ta vnovič zmagala na parlamentarnih volitvah. Po nekaterih podatkih naj bi bil zato Školč zdaj v nemilosti in naj bi postala vprašljiva njegova izvoljivost v državni zbor, saj se bo vanj potegovala tudi predsednica, LDS pa bo težko dobila dve poslanski mesti v enem volilnem okraju.

Tudi Janković bi mešal štrene.

Da pa ne bi slučajno imeli v Zares občutek, da jih je Kučan pustil na cedilu, se je odzval vabilu na poslanski večer Cvete Zalokar Oražem, kjer je obljubil, da nobene stranke ne bo posebej podprl. Če bi podprl Zares, bi utegnil ogroziti volilno zmago SD, če bi podprl SD, bi užalil Zares in LDS. Vsekakor pa v Pahorjevi stranki niso prezrli njegovih izjav o Zares v intervjuju za Mladino: „Po enem letu stranke Zares je čas, da ta stranka zelo profilirano pokaže svoj format. Za kaj se zavzema, kako je drugačna od LDS, od SD in od desnih strank.“ Morda je to razumeti kot odgovor na sprenevedanje Gregorja Golobiča, ki je dopustil možnost, da bi Zares šla v koalicijo z SDS, če bi ta ustrezno spremenila svoj program, kar pa ni verjetno.

Zanimivo pa je tudi, da je ljubljanski župan Zoran Janković napovedal, da bo nastopil na volitvah, vendar ne s svojo listo, kar poznavalci razumejo, da bo podprl Zares, s katerim je povezan prek nekaterih svojih mestnih svetnikov. Tako bi vrnil uslugo Gregorju Golobiču, ki mu je stal ob strani na lanskih županskih volitvah. S tem bi bržkone ogrozil Pahorja, toda poznavalci razmer na tako imenovani levici zatrjujejo, da si Janković želi, da prvak SD ne bi bil premočan in da bo lahko sam nastopil kot premierski kandidat na volitvah leta 2012. Kučan je svojega prijatelja v Mladini že pozval k razmisleku: „Če bi me torej Zoran Janković vprašal, ali naj jeseni kandidira, bi mu dejal, da je človek najprej dolžan opraviti tisto, za kar je že dobil mandat in za kar so ga ljudje že izvolili.“

Širitev koalicije.

Ne glede na medsebojne politične zamere so se trije voditelji tako imenovane levice Borut Pahor, Katarina Kresal in Gregor Golobič odločili za skupen opozicijski nastop in napovedali povolilno koalicijo v primeru, da bodo dobili na volitvah dobila večino poslancev. Prvi skupni javni nastop so imeli 21. aprila v ljubljanskem Centru Evropa, takrat je Golobič zanikal, da bi bili v ozadju njihovega srečanja kakšni drugi centri moči. Na skupni tiskovni konferenci so napovedali skupne aktivnosti v zvezi z napovedanim referendumom o pokrajinah, naslednjo skupno tiskovno konferenco na isto temo pa so imeli štiri dni pozneje, nekaj ur potem, ko so se na skupnem kosilu znašli veljaki LDS in Kučan, kar naj bi bilo zgolj naključje. Kako odločilno vlogo posrednika med omenjenimi strankah je odigral bivši predsednik, ni znano, njihovi veljaki pa pravijo, da so se sami odločili za sodelovanje. Da še vedno lahko vpliva na dogajanje v politiki, je potrdil tudi sam Kučan, ko je za Mladino izjavil, da svojega vpliva ne želi podcenjevati niti ga ne precenjuje. Dejstvo je, da je v Kučanovem interesu povolilna koalicija med SD, LDS in Zares, pri čemer je v Domžalah navedel tudi možnost, da bi bilo v taki koaliciji še več strank, tudi štiri ali pet. Katere je mislil, ni natančno povedal. Na podlagi aktualnega dogajanja pa lahko sklepamo, da gre za Desus, SLS in Lipo.

Pravzaprav je Desus že od začetka tega mandata z eno nogo v opoziciji, prvak Desusa Karl Erjavec pa je nedavno za Mladino izjavil: „Moram reči, da se zadnje mesece v vladi lažje diha; odkar je prišel Bojan Šrot, imamo v koaliciji s svojo opozicijsko držo enega zaveznika več.“ Desus bi kot stanovska organizacija sodeloval v kateri koli vladni koaliciji, vprašanje pa je, ali bi Janšo kot mandatarja podprla tudi po letošnjih volitvah, če bi vnovič zmagal. Podobno je tudi z SLS, katere novi prvak se že ozira za novimi političnimi zavezniki. V oddaji Vroči stol je izjavil, da se bo stranka o njih odločala po volitvah v skladu s takratnimi razmerji sil. Problem pa je v tem, da je Bojan Šrot zaradi svojega brata manj zaželen partner tudi v tako imenovanih levih strankah oziroma bi z njim sestavili vlado le v primeru, če je SD, LDS, Zares in Desus same ne bi mogle. Sicer SLS ni nikoli imela težav sklepanja koalicije z „levimi“ strankami, resda je bila vselej naporen partner in je dvakrat zapustila pretežno levosredinsko koalicijo, tokrat pa so se odnosi med SDS in SLS poslabšali predvsem zaradi spora med premierjem in Boškom Šrotom. Sicer pa ima menda glavno besedo v SLS mariborski župan Franc Kangler, ki je že dolgo prijatelj prvega moža Pivovarne Laško in ima največ za to, da je stranko prevzel njegov brat Bojan Šrot.

Ta druščina pa ima tudi največje zasluge za razkol v SNS in ustanovitev Lipe. Njen sedanji predsednik Sašo Peče je bil navzoč na številnih prireditvah Pivovarne Laško, Bojan Šrot pa mu je odstopil svojo župansko pisarno, ko se je v njej skupaj s poslanskimi kolegi odločil za ustanovitev Lipe. Zanimivo je tudi, kako so nekdanji poslanci SNS so korenito spremenili politična stališča. Če so prej nasprotovali protikorupcijski komisiji in se zavzemali za register pedofilov, so zdaj glasovali proti noveli kazenskega zakonika in branijo Kosovo komisijo. Kljub temu pa je težko verjetno, da bo Lipa sploh preskočila parlamentarni prag, razen če bodo njeni veljaki nastopili na listi SLS. Vsekakor so z njeno ustanovitvijo skušali omejiti uspeh nepredvidljivega Zmaga Jelinčiča, ki bi po naslednjih volitvah utegnil za mandatarja podpreti Janeza Janšo, vprašanje pa je, ali jim bo to tudi uspelo.

Kučan zavrgel Šrota.

Odprto ostaja tudi vprašanje stikov med Boškom Šrotom in Milanom Kučanom ter povezave s politično-gospodarsko-medijskimi spremembami v lanskem letu. Znano je, da sta se veljaka junija lani srečala na počitnicah na Paklenskih otokih blizu Hvara, kar je takratna svetovalka bivšega predsednika Špela Furlan razložila, da sta si izmenjala le nekaj besed. Da sta bila moža tudi pozneje na zvezi, je potrdil Šrot med pričanjem na koprskem sodišču, ko je dejal, da ga je decembra lani Kučan prepričeval, naj zgladita spore z Jankovićem. Očitno ga ni ubogal, Janković je tožbo izgubil, Kučan pa se je nazadnje odrekel Šrotu. Na že omenjenem nastopu v Domžalah je namreč obsodil neetično privatizacijo in komentiral koncentracijo lastništva v Pivovarni Laško. Dejal je, da se z Boškom Šrotom kaže, da je nedomišljen koncept privatizacije problem, ki ima svojo pravno in svojo moralno plat. O tem, ali so stvari zakonite, pa bodo po Kučanu presojali drugi in dodal, da tudi tisto, kar je zakonito, ni zmeraj moralno. Potem ko so se mediji v lasti največjega slovenskega tajkuna obrnili proti Janševi vladi in ko so se zgodile tudi spremembe v nekaterih političnih strankah (zamenjava v SLS, razkol v SNS), ga Kučan več ne potrebuje.

IGOR KRŠINAR

Citati

Ne bo presenečenje, če bo Kučan tik pred volitvami podprl SD, ki ima največ možnosti za zmago.

Janković si menda želi, da Pahor ne bi bil premočan in da bo lahko sam nastopil kot premierski kandidat na volitvah leta 2012.

Boška Šrota Kučan ne potrebuje več, zato se ga je zlahka odrekel.

Pasice

Kratek pogovor 1

Dr. Frane Adam: „Kučanova pomoč ima lahko tudi slabe posledice“

Bivši predsednik Milan Kučan se je v zadnjih mesecih pojavil ob nekaterih politikih iz vrst SD, LDS in Zares. Kako lahko njegova podpora pomaga posameznim strankam pred volitvami?

Očitno je, da ima gospod Kučan interes in voljo, da pomaga tem strankam. V delu javnost je še vedno popularen in v tem smislu je njegovo sodelovanja oziroma reaktiviranje verjetno lahko zelo koristno. Vendar pa ima njegova "pomoč" tudi slabe posledice, če se izkaže, da jo nudi na paternalističen način. Menim, da bo skušal delovati v smislu posrednika, "gate-keeperja", mediatorja.


Ali pričakujete, da ob pred volitvami konkretno podprl katero izmed strank in če, katero?

Zdi se, da se najbolj nagiba k stranki Zares.


Ali lahko Kučan s svojim javnim ugledom vpliva, da se SD, LDS in Zares pred volitvami ali po njih povežejo v koalicijo? Ali je morda na to že kakorkoli vplival?

Menim, da bo poizkusil vplivati, da se stranke povežejo. Obstaja namreč scenarij, po katerem bo kot stranka zmagala SDS, ki pa se bo morala soočiti s problemom oblikovanja vladne koalicije. Če bi te stranke frontalno odklonile svoje sodelovanje, potem SDS ne more sestaviti vlade. In Kučan je zato zainteresiran. Menim pa, da so ta njegova prizadevanja popolnoma legitimna, saj so v preteklosti na "desni" strani obstajale podobne tendence (vključujoč vlogo Zbora za republiko pri zadnjih volitvah). Zanimivo je le to, da Kučan zdaj deluje kot oseba in ne v obliki nekega združenja, verjetno je to posledica slabih izkušenj z Forumom 21.


Kakšno neformalno moč v slovenski politiki in gospodarstvu po vaši oceni še ima bivši predsednik Milan Kučan?

Glede na to, da pri nas precej ljudi voli in se opredeljuje na osebni ravni, da torej politiko pojmujejo personalistično, skozi podobo (imagologijo), ki jo politik ustvari (v bistvu gre za medijsko in PR posredovano podobo), potem lahko sklepamo, da ima g. Kučan določene možnosti oziroma še vedno razpolaga s vplivom na medije in na javnost. Kakšna je njegova prisotnost v gospodarstvu, ali drugače, kakšni so njegovi stiki z s poslovno elito, pa menim, da ti stiki obstajajo. Kako močni so in kakšen vpliv imajo, pa bi težko govoril.

Kratek pogovor 2

Mile P. Šetinc: „Stranke ne potrebujejo Kučanove podpore“

Bivši predsednik Milan Kučan se je v zadnjih mesecih pojavil ob nekaterih politikih iz vrst SD, LDS in Zares. Kako lahko njegova podpora pomaga posameznim strankam pred volitvami?

Bivši predsednik ima nedvomno še pomembno javnomnenjsko težo, vendar ne tolikšne, da bi lahko njegova podpora odločilno vplivala na volilni uspeh kake stranke. Zdi se, da si vse leve stranke želijo Kučanove podpore, vendar nobeni ni do tega, da bi se takšna podpora prelevila v kaj bolj (kadrovsko) otipljivega.

Ali pričakujete, da ob pred volitvami konkretno podprl katero izmed strank in če, katero?

Kučan je v bistvu že podprl vse tri leve stranke, vendar na svoj značilen dvoumen in izmuzljiv način, včasih pomešan z njegovim specifičnim humorjem, kar lahko ustvari zmedo (spomnimo se izjave o tem, kako ga »zares mika« angažma v politiki, kar so mediji tolmačili kot podporo Zaresu, v resnici pa je šlo najbrž le za droben cinizem).

Ali lahko Kučan s svojim javnim ugledom vpliva, da se SD, LDS in Zares pred volitvami ali po njih povežejo v koalicijo? Ali je morda na to že kakorkoli vplival?

Vse omenjene stranke so že povedale, da predvolilna koalicija ne pride v poštev, zato pa so povolilno koalicijo označile ne le kot možno, temveč tudi kot verjetno. Po tej plati ne potrebujejo Kučanove vzpodbude. Nasprotja z Janševo vladavino so namreč tako velika, da bi vsaka od njih naredila politični samomor, če bi kljub možnosti sestave leve vladne koalicije »izdala« levico in z Janšo sestavila skupno vlado.

Ali lahko Kučan s svojim javnim ugledom vpliva, da se SD, LDS in Zares pred volitvami ali po njih povežejo v koalicijo? Ali je morda na to že kakorkoli vplival?

Ta moč počasi kopni že po bioloških zakonitostih, saj se skupaj s Kučanom starajo tudi njegovi tovariši in sopotniki v politiki in gospodarstvu. Seveda pa ima Kučanov vpliv tudi fantazmatsko razsežnost: ker se o njem že desetletja toliko piše in govori (tja do demonizacije s strani desnice), je ta »vpliv« začel živeti svoje lastno življenje, ki ni nujno povezano s konkretnimi kanali vplivanja.

Pasica 3

Deset neodgovorjenih vprašanj

Bivši predsednik RS gospod Milan Kučan

Spoštovani gospod bivši predsednik!

Za prvo številko novega splošno-informativnega tednika Reporter pišem članek o vašem političnem angažiranju pred letošnjimi državnozborskimi volitvami. Zato vas prosim, da mi odgovorite na naslednja vprašanja. Odgovori bodo objavljeni v celoti in v obliki kratkega intervjuja. Prosim, če mi na vprašanja odgovorite do vključno ponedeljka. Hvala za sodelovanje in lep pozdrav,

Igor Kršinar, novinar Reporterja

1. Pred božičnimi prazniki ste v intervjuju za Dnevniku odgovorili, da vas mika, da bi se pred volitvami politično angažirali. Na kakšen način se torej nameravate politično angažirati? Boste kandidirali na volitvah ali podprli katero stranko?

2. Se bo kakorkoli pred volitvami politično angažiral vaš Forum 21? Ali bo podprl kako stranko ali več strank?

3. Ali lahko stavek „Zares me mika" v intervjuju za Dnevnik razumemo kot podporo stranki Zares?

4. Kakšni so vaši stiki s predsednikom stranke Zares Gregorjem Golobičem? Mu kakorkoli pomagate s svojimi nasveti ali z vplivom med gospodarstveniki?

5. Kakšni so vaši stiki z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem? Ali njemu kakorkoli pomagate s svojimi nasveti?

6. Konec marca ste se udeležili ene od javnih tribun stranke SD. Vas je njen program prepričal, da bi jo kot najresnejšo tekmico sedanji vladajoči stranki SDS podprli na jesenskih volitvah v državni zbor, predsednika SD Boruta Pahorja pa kot mandatarja za sestavo vlade?

7. Ali podpirate koalicijo med SD, Zares in LDS? Ali naj omenjene stranke, če na volitvah ne bodo dobile absolutne večine, vlado sestavijo skupaj s SLS Bojana Šrota?

8. V kakšnih stikih ste s predsednikom SLS Bojanom Šrotom in njegovim bratom Boškom Šrotom, predsednikom uprave Pivovarne Laško?

9. Ali ste se z Boškom Šrotom kadarkoli pogovarjali o razmerah v medijskih hišah, ki jih obvladuje Pivovarna Laško oziroma Infond Holding, ter kakorkoli vplivali na uredniške zamenjave na Delu, Magu in Večeru?

10. Ali ste v kakršnih koli stikih z Andrijano Starina Kosem in Stojanom Zdolškom?

Spoštovani g. Kršinar,
predsednik Kučan me je prosil, če Vam sporočim, da se ne bo dal intervjuja za Reporter. Trenutno se namreč dogovarja za nek drug intervju, pred kratkim je na zelo podobna vprašanja, kot so Vaša, odgovarjal že za Mladino. Predsednik Kučan se Vam zahvaljuje za povabilo in Vas pozdravlja.
Lep vikend, Špela Furlan

www.revija-reporter.si

torek, 27. maj 2008

Svoboda

Ko je Delo kupilo Mag, je bojda takratni odgovorni urednik Maga, zdaj pa Dela Janez Markeš izjavil: "Zdaj pa sem končno svoboden." No, jaz takrat tega nisem rekel (kaj takega mi ni prišlo niti na misel), zato pa lahko zdaj, ko smo se dokončno znebili tega velikega medija v lasti velikega tajkuna, rečem: "Svobodni smo!" Včeraj, v ponedeljek, je končno prišlo do sporazuma s prvo nadzornico ASK in predsednikom uprave Petrom Puhanom, da lahko odidemo iz Dela, torej da nam bodo zaključili delovne knjižice, in da bo Delo umaknilo sporno registracijo blagovne znamke Reporter, ki je bila, mimogrede, zamisel (idejni patent) odgovornega urednika Silvestra Šurle. Markeš ostaja na Delu, da pa bo tudi on kmalu "svoboden", že čivkajo ptički na vejah okoli Dela, le da se ne ve, ali mu bo dovoljeno ostati v Črni vdovi ali pa ga bodo laški gospodarji vrgli na cesto (odvisno od tega, kako pogodbo je sklenil). Seveda se bo skušal pokazati kot žrtev obračuna nad novinarsko avtonomijo, toda ko so njegovi gospodarji grobo obračunali z njegovimi nekdanjimi kolegi na Magu, je bil zavezan izključno tisti javnosti, ki ga je dobro plačala. Na koncu smo mi izpadli kot "džeki", saj je naš protest že preveč škodoval Delovi hiši, tako da so sami ugotovili, da je bolje, da nas pustijo pri miru oditi iz njihovega lažnega raja. Mi smo ostali enotni, oni pa so se skregali med sabo: ASK z Zdolškom in Markešem, Boško Šrot pa se lahko upravičeno boji, da se bo nekega dne znašel v marici.
Medtem je že izšla druga številka Reporterja. Prvo smo naredili v neverjetnih razmerah, na domačih računalnikih, v pisarnah nismo imeli niti telefona, pred izidom Reporterja ni bilo niti tajnice, na internet še vedno čakamo. Ampak z dobro voljo se da narediti tudi kakovostno revijo, kot je Reporter. Največ pripomb so imeli ravno tisti, ki nimajo česa pokazati. Denimo na Delu: kaj so pa oni naredili? Več so ukinili potem, ko je padel na 6.500 izvodov. Prišli so prevzet Mag in prepolovili njegovo naklado. Veso je zgolj izkoristil priložnost, kot je v zadnjem Magu napisal za svojega gospodarja Boška Šrota. Kakršen gospodar, takšni hlapci! Bralci so se odzvali dobro. Ponekod je bil Reporter razprodan, ponekod pa ga je ostalo. Bralce zato obveščam, da naj čim prej stopijo do prvega kioska in kupijo drugo številko Reporterja, sicer ga bo lahko hitro zmanjkalo. Če se to zgodi, pa stopite do najbližje Petrolove bencinske črpalke, kajti tam jih običajno ne prodajo vseh. Še bolje pa je, da se na Reporterja kar naročite: 080 9883 oziroma narocnine@revija-reporter.si.

reporter2blog.jpg

In še prva številka.

reporter-blog.jpg

P. S. Članek iz prve številke bom kmalu objavil tudi na svoji spletni strani.

nedelja, 18. maj 2008

Uvodnik za Ampak (maj 2008)

Vrnitev odpisanih

Sredi maja bo izšla prva številka nove slovenske splošno informativne revije Reporter. Njeno glavno ustvarjalno jedro bo sestavljala odpisana novinarska ekipa tednika Mag, ki se je po brutalnem lastniško-kapitalskem prevzemu uredniške politike znašla na stranskem tiru, nekdanji vršilec dolžnosti odgovornega urednika Silvester Šurla pa je bil celo nezakonito premeščen v drugo edicijo. Reporter bo predstavljal pogled z druge strani oziroma bo korektiv v siceršnjem medijsko enoumnem prostoru, ki ga obvladuje ena politična opcija, njegova uredniška politika bo zavezana izključno bralcem.

Zgodba o obračunu Pivovarne Laško in njenih političnih botrov s tednikom Mag je sicer javnosti že znana in sodi v epilog sprememb v medijih, ki so se zgodile v lanskem letu. Začelo se je s prevzemom časopisne družbe Delo: lani spomladi je pivovarna pokupila delnice Dela, ki so bile v lasti kapitalske in odškodninske družbe, torej posredno države. Ta kupčija je bila sporna iz več razlogov: ker premier Janez Janša s tem ni soglašal, sta očitno paradržavna sklada delnice prodala mimo vlade, pred prodajo ni bil objavljen javni razpis za prodajo, ampak se je vse zgodilo v dogovoru s kupcem Pivovarno Laško. Najbolj odgovorna za to prodajo je bila takratna državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem, ki je predsedovala tudi nadzornemu svetu kapitalske družbe, po odhodu s politične funkcije pa jo je pivovarna imenovala za predsednico nadzornega sveta Dela. Junija je napisala ostro pismo in v njem obtožila predsednika vlade vmešavanja v gospodarske družbe in medijske hiše ter napovedala, da bo sama nadzorovala svobodo tiska. Spremembe so nato z mesta odgovornega urednika Dela odnesle Petra Jančiča, oktobra pa še predsednika uprave Dela Danila Slivnika, ki ga je nasledil sošolec ASK Peter Puhan. Sočasno so se spremembe zgodile tudi v časopisni družbi Večer, ki je (bila) s Pivovarno Laško lastniško povezana prek večinskega lastnika Infond Holdinga in Dela: z mesta predsednika uprave se je poslovil Milan Predan, na njegovo mesto pa je bil imenovan še en sošolec ASK Uroš Skuhala. Odgovorni urednik Tomaž Ranc je vsaj za zdaj našel skupen jezik z novo upravo in lastniki, podobno kot odgovorni urednik Dela Janez Markeš, ki je bil pred tem celo odgovorni urednik Maga. Tako Delo kot Večer sta po spremembah postala napadalna do vlade oziroma premierja Janše in naklonjena opoziciji, še zlasti stranki Zares, ki jo vodi dolgoletni kadrovik v LDS Gregor Golobič.

Naslednja tarča nove politične usmeritve pivovarne Laško je postal Mag, kjer so od v. d. odgovornega urednika Silvestra Šurle zahtevali spremembo uredniške politike ter se vmešavali v posamezne članke in intervjuje. Ker se kapitalsko-političnim pritiskom predsednice nadzornega sveta Dela ASK in podpredsednika Stojana Zdolška ni uklonil, ga nista imenovala za odgovornega urednika, ampak sta izbrala Vesa Stojanova. Izbira niti ni bila težka, saj je bil Stojanov član nadzornega sveta in predsednik sveta delavcev Dela (samoupravljanje je očitno še vedno v sozvočju z nekdanjo politiko). Ta je po prevzemu uredniških vajeti vsebino časopisa uskladil s pričakovanji nadzornega sveta oziroma lastnika, toda radikalne spremembe uredniške politike niso sprejeli bralci, ki začeli revijo množično zapuščati. Zadnja številka Maga pod vodstvom Silvestra Šurle se je prodala v višini 13.700 izvodov, kar je primerljivo s prodajo Mladine, sedanja prodaja pa se giblje med šest in sedem tisoči. Šurlo so nezakonito prerazporedili v uredništvo brezplačnika Total tedna, še prej pa so iz Dela na Mag pripeljali nekaj novinarskih okrepitev, ki so bistveno pripomogle k spremembi uredniške politike tega tednika. Nekdanji odgovorni urednik Maga Janez Markeš, ki je ostal v udobnem fotelju odgovornega urednika Dela, zaradi tega ni niti malo protestiral in je zamenjavo celo odkrito podpiral. Stara novinarska ekipa Maga ni imela možnosti, da bi zaradi nestrinjanja zaradi spremembe uredniške politike tednik zapustila in se kar takoj zaposlila kje drugje, kot so to lahko storili novinarji Dela, ki so pred dvema letoma odšli na Dnevnik. Poiskati je morala drugega založnika za izdajanje podobne revije in ga kljub vsem zaprekam vendarle našla.

Ob spremembah, ki so se zgodile v medijih, ne smemo prezreti sprememb, ki so se zgodile v politiki. Spomladi lani je namreč nastalo združenje Zares, ki so ga ustanovili odpadni poslanci LDS, jeseni pa se je preoblikovalo v stranko, ki jo je prevzel dolgoletni kadrovik LDS Gregor Golobič. Kmalu za tem so se spremembe zgodile še v vladni SLS, kjer je Janeza Podobnika na čelu stranke zamenjal Bojan Šrot, zaradi česar so odnosi med SDS in SLS postali spet zelo napeti. Politično-kapitalski pritiski na uredništvo Maga so se tako dogajali prav v času, ko so si nekdanji funkcionarji nekdanje vladajoče stranke privezali oranžne kravate, položaj predsednika vsakokratne koalicijske partnerice pa je prevzel brat Boška Šrota, predsednika uprave Pivovarne Laško. Zanimivo, da sta si leto pred tem oranžne šale nadela veljaka SLS Bojan Šrot in Franc Kangler, celjski in mariborski župan, ki oba veljaka za zagovornika slovenskega kapitala. Očitno pa je šefu pivovarne bolj kot brat pri srcu Golobič. Med novinarji se namreč govori, da se je podpredsednik nadzornega sveta Dela Stojan Zdolšek hvalil, da naj bi Golobič kot pogoj za prevzem stranke Zares postavil vnovičen vpliv na medije in da ga je pivovarna uslišala.

Boško Šrot in Gregor Golobič imata skupnega vplivnega političnega prijatelja, bivšega predsednika Milana Kučana, ki se je prav tako sklenil vnovič politično angažirati. Na dan lokalnih volitev se je Kučan pojavil na kosilu skupaj z novoizvoljenim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in njegovim političnim svetovalcem Golobičem. Janković je hkrati eden od ustanovnih članov Kučanovega Foruma 21, prav tako kot tudi nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek. Njegov naslednik Boško Šrot pa se je s Kučanom znašel v navezi po sporu z Janšo. Junija sta se srečala na počitnicah v Dalmaciji, da sta bila tudi pozneje v stikih, pa sklepamo iz Šrotovega pričanja na koprskem sodišču, kjer je izjavil, da ga je Kučan decembra poklical z željo, da bi z Jankovićem zgladila stare spore okoli prodaje Mercatorja. Težko je verjeti, da spremembe uredniške politike v medijih, ki jih lastniško obvladuje Pivovarna Laško, niso v sozvočju z dogovori med političnimi veljaki, saj so mediji leto pred volitvami odkrito stopili na stran opozicijskih strank. Kučanov politični angažma na strani opozicije pa je videti tudi v zadnjih skupnih nastopih prvakov SD, Zares in LDS Boruta Pahorja, Gregorja Golobiča in Katarine Kresal. Ko je Kučan v intervjuju za Dnevnik konec lanskega leta na vprašanje, ali se bo politično angažiral, odgovoril: „Zares me mika“, so se te izjave najbolj ustrašili v Pahorjevi SD. Nato je Pahor korenito obrnil svojo politiko, v svoje vrste povabil Mitjo Gasparija, ki ga je menda Kučan videl kot možnega premierja leve vladne koalicije, ter se nato javno odpovedal veliki koaliciji SD in SDS. Zatem se je Kučan pojavil na javni tribuni SD, Pahor pa skupaj z Golobičevo in Kresalovo. Seveda je vprašanje, kako bodo vrnitev bivšega predsednika v politično, gospodarsko in medijsko ozadje sprejeli volivci. Podobno tudi ni znano, kako se bo obrestoval politični angažma Pivovarne Laško, saj ni nujno, da bodo na jesenskih volitvah zmagale stranke z njeno podporo. Vsekakor pa politično-gospodarska elita, ki jo podpira Kučan, ne more vplivati na vse dogodke v Sloveniji. Eden izmed takih bo zagotovo tudi izid prve številke Reporterja 19. maja 2008.

sobota, 17. maj 2008

Intervju za Slovenski tednik, 16. 5. 2008


AktualnoNazaj na prvo stran
Laško vari politiko, magovci pa Reporter

Igor Kršinar: Zanimivo je, da ima Boško Šrot Gregorja Golobica raje kot svojega brata.

Med nekdanjimi novinarji Maga, ki bodo ustvarjali novi tednik Reporter, je tudi Igor Kršinar – Spregovoril je o zapletih z nekdanjim delodajalcem, družbo Delo, o razlogih, ki so jih prisilili v odhod, ter še o kom in čem
Piše: Boris Krajnc

V ponedeljek bo izšla prva številka Reporterja. Po čem se bo razlikoval od Maga?
»Predvsem bo bolj podoben tujim revijam s splošnoinformativnimi vsebinami. Takšne revije v Sloveniji še ni, zato bo za mnoge bralce presenecenje. Preprican sem, da bo tudi njegova vsebina še boljša, kot je bila v "starem" Magu.«

Kakšna bo politična in vrednostna usmeritev Reporterja?
»Skušali bomo biti nevtralni in nepristranski do vseh politicnih opcij, predvsem pa bomo zvesti bralcem, ki si želijo casopis z drugacnimi pogledi na politiko, gospodarstvo, družbo, kulturo ... Takih casopisov v Sloveniji manjka, ne samo tedenskih, tudi dnevnih.«

Novinarji Reporterja imate težave z nekdanjim delodajalcem, družbo Delo, d. d., saj vam njen direktor Peter Puhan noče zaključiti delovnih knjižic, predsednica nadzornega sveta Dela Andrijana Starina Kosem pa zoper vas napoveduje tožbo. Je zaradi tega projekt Reporter ogrožen?
»Niti slucajno. Prva številka Reporterja bo izšla 19. maja, ne glede na nagajanja casopisne družbe Delo. Presenecen pa sem, ker od nas predsednik uprave Dela Peter Puhan zahteva dosledno spoštovanje trimesecnega odpovednega roka, ceprav sam kot generalni direktor Slovenskih železnic ni spoštoval predpisanega šestmesecnega odpovednega roka, ampak je takoj naslednji dan po imenovanju odšel na Delo. Bolje obvešceni celo pravijo, da je nato nekaj casa še uporabljal službeni avtomobil prejšnjega delodajalca in se z njim vozil v novo službo na Delo. Verjamem, da se je zaradi tega znašel v osebni stiski, zato mu je nerodno, da bi nas sprejel na sestanek, na katerem bi se lahko o odprtih vprašanjih odkrito pogovorili. Preprican sem, da je on zgolj izvajalec nadzornega sveta in da sta tista, ki nam nagajata, pravzaprav predsednica Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek. Šurlovi ekipi najbolj zamerita, ker se je zelo glasno uprla njunemu pritisku na uredništvo, nato pa nasilnemu prevzemu uredniške politike, ki se je v naslednjih mesecih povsem spremenila. Ne morem verjeti, da v Delu, kjer je zaposlenih vec kot 200 novinarjev, niso sposobni prej kot v treh mesecih nadomestiti petih novinarjev, ki smo odšli na Reporter. Na Magu so za naše nadomestke poskrbeli že takoj po uredniški zamenjavi, Silvestra Šurlo pa so celo nezakonito premestili v drugi medij.«

Kako pa je s tožbo Andrijane Starina Kosem?
»Zaradi cesa pa naj bi nas ta gospa tožila? Ker se nismo hoteli strinjati, da bi pisali po njenem nareku, in smo se temu uprli? Mar ona misli, da smo novinarji njeni hlapci? Zaradi laži, ki jih je v zvezi z nami izrekla v intervjuju za Vecer, smo že napovedali kazensko in odškodninsko tožbo. Ne moremo si dovoliti, da bo nam ona ocitala, da smo mi pozivali bralce, naj se odrecejo Magu. Takratni v. d. odgovornega urednika Silvester Šurla je bralce celo posebej pozval, naj ostanejo narocniki Maga. Kot predstavnik zastopstva novinarjev Maga pa sem nadzorni svet pozval, naj ne sprejema odlocitev, ki bi bile v nasprotju s pricakovanji naših bralcev, saj so nekateri že takrat napovedali, da bodo ob morebitni zamenjavi Silvestra Šurle odpovedali narocnino. Kljub temu je nadzorni svet pod vodstvom Andrijane Starina Kosem ignoriral bralce, to pa je privedlo do prepolovitve prodaje tega tednika.«

Kaj je vaše sporočilo lastniku Pivovarne Laško (in s tem tudi Dela) Bošku Šrotu, ki se je končno nehal sprenevedati in se razkril kot največji slovenski tajkun?
»Novinarji smo po münchenski deklaraciji, na katero se sklicuje celo statut družbe Delo, zavezani izkljucno javnosti, to je svojim bralcem, ta zaveza ima prednost pred lojalnostjo lastnikom medijev, strankam in kateri koli vladi. Najvecji slovenski tajkun se mora zavedati, da bralci casopisov ne berejo zaradi mocnih in mogocnih lastnikov, ampak izkljucno zaradi novinarskih prispevkov. Ce bi se Pivovarna Laško ukvarjala izkljucno z zagotavljanjem materialnih možnosti za cim boljšo prodajo medijev v njeni lasti in ne bi "varila" tudi politike, potem blagovna znamka Mag ne bi bila unicena in tudi prodaja Dela bi bila verjetno veliko boljša.«

Vas je ob vseh lastniško političnih kapitalskih pritiskih na nekdanje novinarje Maga presenetila ignorantska drža Janeza Markeša, zdaj odgovornega urednika časnika Delo, pred tem pa vašega dolgoletnega sodelavca pri Magu?
»Ta njegova ignorantska drža me je zelo pretresla. Z Markešem sem se dobro razumel, ko je bil odgovorni urednik Maga in pred tem namestnik odgovornega urednika, v dobrih odnosih sva bila tudi, ko je bil urednik pri dnevniku Slovenec. Glede na njegove zapise v preteklosti sem pricakoval, da nas bo nekako podprl ali vsaj posredoval pri predsednici nadzornega sveta, naj se preneha vmešavati v uredniško politiko Maga. Žal sem pozneje slišal, da je o svojih nekdanjih sodelavcih na sejah nadzornega sveta ali uredniških kolegijih Dela govoril zelo slabo.«

Se pridružujete mnenju mnogih, da je svoje novinarsko ime prodal za solde Pivovarne Laško?
»Zares me zanima, kaj je kljubovalo spremembam njegovega vrednostnega sistema. Spominjam se, da je leta 2003, ko je Pivovarna Laško kupila delež v Delu, zapisal, da imajo Slovenci problem, kako se ohladiti v vodi in kako ob tem piti neužitna slovenska piva, ki se prek mocno politicno motiviranih medijev razglašajo za nacionalno dobrino. Zdaj ima Markeš resen problem, ali je bil verodostojen takrat, ko se je upiral pitju laškega piva, ali zdaj, ko z njim zaliva celo Delovo stolpnico. Podobno je tudi z njegovimi prijatelji iz stranke Zares, ki jih je kot namestnik odgovornega urednika Maga kritiziral, zdaj pa se marsikateri Delov novinar boji, da ga bo njihova dolga roka dosegla prav preko Markeša.«

Po vašem ima zdaj poleg SLS po svojem predsedniku Bojanu Šrotu (bratu Boška Šrota) odločilno vlogo na uredniško politiko časnika Delo tudi stranka Zares Gregorja Golobiča.
»Zanimivo je, da ima Boško Šrot Gregorja Golobica raje kot svojega brata. Morda pa le ni tako povsem samostojen in mogocen, kot se predstavlja, in ima nad sabo še kakega (politicnega) botra.«

Novinar ste od časov slovenskega osamosvajanja. Kako ocenjujete sedanji položaj novinarstva in svobode medijev v Sloveniji?

»Temeljni problem slovenskega novinarstva je, da v Sloveniji nimamo pluralnega medijskega prostora. Če tri največje časopisne hiše, velik del lokalnega tiska in radijskih postaj obvladujejo lastniki, ki so povezani z levo politično opcijo, potem je razumljivo, da je tudi uredniška politika v omenjenih medijih bolj naklonjena strankam, ki so z njihovim medijem lastniško povezani. Kot je znano, Delo in Večer lastniško obvladuje Boško Šrot skupaj s še nekaterimi direktorji, ki jih lahko srečamo na zasedanjih Kučanovega foruma. Predsednik uprave družbe, ki lastniško obvladuje Dnevnik, pa je še vedno član LDS, čeprav se včasih zdi, da je uredniška politika bližje Zares ali SD. Ampak vse štiri formacije spadajo v isti politični pol, drugega so pravočasno ustavili. Meni se ob tem seveda zastavlja vprašanje, ali lahko volivci kot bralci dobijo celovite in vsestranske informacije o dogajanju v državi, če medije obvladuje zgolj ena politična opcija. Ali lahko govorimo o svobodi tiska, če novinarji lahko izbirajo zgolj med uredniškimi politikami ene politične opcije? No, nekaj malo prostora je vendarle ostalo za tiste, ki razmišljamo drugače.«

četrtek, 15. maj 2008

Poskusi zaustavitve Reporterja

Novinarji novega tednika Reporter, ki bo izšel v ponedeljek, smo izvedeli, da nas skuša Boško Šrot, razkriti lastnik skupine Pivovarne Laško in s tem tudi našega prejšnjega delodajalca Dela d.d., zaustaviti pri izhajanju Reporterja. Potem, ko smo še kot novinarji tednika Mag v okviru Dela d.d. doživeli grobe posege v novinarsko avtonomijo in poskuse vmešavanja v uredniško politiko od predstavnikov Šrota v nadzornem svetu Dela d.d.; Andrijane Starine Kosem in Stojana Zdolška, smo se odločili zapustiti to časopisno hišo. Med 15. in 18. aprilom smo direktorju Dela Petru Puhanu poslali naše nepreklicne odpovedi delovnega razmerja in hkrati javnost obvestili, da ustanavljamo novi tednik Reporter, kamor ne bodo segle lovke tajkuna Boška Šrota in njegovih pomagačev. Zdaj smo izvedeli, da naj bi časopisna hiša Delo neposredno zatem, 22. aprila, na urad za intelektualno lastnino vložila vlogo za registracijo blagovne znamke Reporter. Kot kaže, nam skuša omenjena združba na ta način preprečiti izhajanje pod imenom Reporter. Seveda jim ne bo uspelo, prva številka Reporterja bo izšla čez nekaj dni, v ponedeljek in nato vsak naslednji ponedeljek tudi, če se najbogatejši Slovenec Boško Šrot s svojo milijardo evrov premoženja postavi na glavo. Naš sedanji delodajalec Prava smer d.o.o. bo zoper časopisno družbo Delo zaradi poskusa registracije blagovne znamke Reporter vložil tožbo na izbris njihove registracije, saj so jo vložili v slabi veri.

Medtem petim novinarjev Reporterja, ki smo bili prej zaposleni na časopisni hiši Delo (Silvestru Šurli, Ivanu Pucu, Igorju Kršinarju, Biserki Karneža Cerjak in Nenadu Glücksu) direktor Dela Puhan pod pretvezo, da smo odšli pred iztekom odpovednega roka, še vedno ne dovoli zaključiti delovnih knjižic zaradi česar nas novi delodajalec ne more zdravstveno in socialno zavarovati. Časopisno hišo Delo smo zato prijavili na delovni inšpektorat in o ravnanju Puhana obvestili varuhinjo človekovih pravic dr. Zdenko Čebašek Travnik. Od nje smo prav včeraj prejeli odgovor, da zoper delniške družbe ne more posredovati, strinja pa se, da opisano ravnanje časopisne hiše Delo ni pravilno in da smo ravnali prav, ko smo zadevo prijavili na inšpektorat za delo. Pričakuje, da bo slednji stvar obravnaval in ukrepal v skladu s svojimi pristojnostmi. Pozvala nas je, naj jo v nasprotnem seznanimo zaradi njenega morebitnega posredovanja pri inšpektoratu.
Izjavo je v imenu novinarjev Reporterja napisal Nenad Glücks.

P. S. Medtem sem že oddal svoje prispevke za prvo številko Reporterja. V četrtek, 15. maja, pa sem že drugič postal očka. Okoli 15.40 je v porodnišnici Trbovlje na svet privekal Aljaž. Njegov starejši brat Borut pa se je rodil 20. septembra 2005 v Ljubljani.