Objavljam komentar, ki je razjezil Golobičevega ministranta v Dnevniku Vlada Miheljaka, ter vse odzive nanj.
Od Miloševića do Veselinoviča
O čistkah na STA in drugih medijih
Komentira: Igor Kršinar
Pred evropskimi volitvami si je novi direktor STA Bojan Veselinovič privoščil nenavadno potezo: odgovornemu uredniku Borutu Mešku je izdal pisno opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Očita mu, da ni pravočasno pripravil in na uredniškem kolegiju predstavil, kako naj uredništvo spremlja evropske volitve. Veselinovič trdi, da je Meško to storil šele po začetku kampanje, slednji pa odgovarja, da so o projektu razpravljali že na začetku leta in potem še večkrat, njegova namestnika pa sta zadevo organizacijsko pripravila. Nastal je torej konstrukt, kako obračunati z urednikom, ki ga je nastavila prejšnja direktorica, pri tem pa izbrancu leve politike v stilu miloševićevskih jogurt revolucij asistira skupina novinarjev, ki se uredniku želi maščevati zgolj zaradi drugačnega (političnega) prepričanja. Zaradi ponavljajočih se pritiskov direktorja je moral Meško na bolniško. Združenje novinarjev in publicistov je podprlo odgovornega urednika, prorežimsko društvo novinarjev pa se sklicuje na mnenje celotnega novinarskega kolektiva, ki za zdaj še ni popolnoma izraženo, čeprav se že vnaprej ve, da se bo »zgodil narod«.
Če bo Meško tožil svojega delodajalca zaradi mobinga, seveda sodišče zagotovo ne bo za mnenje spraševalo ljudi, ki pri zadevah niso sodelovali, ampak tiste, ki so. In če bo ugotovilo, da je Veselinovič res izvajal mobing nad podrejenim delavcem, bo to resen problem tudi za vlado Boruta Pahorja. Ta je namreč 26. marca letos imenovala novega direktorja STA in je zato neposredno odgovorna za razmere v tem mediju. V Primorskih novicah, kjer je država lastnica prek nekaterih podjetij, so nekatere novinarje, ki se jim niso zdeli politično primerni, prestavili v druge redakcije, npr. iz notranjepolitične v kulturno. Zato bo zanimivo opazovati, kaj se bo dogajalo na STA oziroma če bo obračunu nad odgovornim urednikom sledilo še obračunavanje z uredniki in novinarji, ki so se zaposlili v času direktorice, ki jo je imenovala prejšnja vlada.
Naj se Pahor še tako spreneveda, da se z mediji ne ukvarja, dejstvo je, da njegovi kadri po medijih že delajo čistko. Danes Primorske novice in STA, jutri Radio in TV. Vse v skladu z elektronskim sporočilom, pod katerega je bil pred leti podpisan Vlado Miheljak, da je treba medije »počistiti v nulo«, da ne bo več nobenih sledov po »kadrih Janševe vlade«.
Citat: Vlada Boruta Pahorja je 26. marca imenovala novega direktorja STA in je zato neposredno odgovorna za razmere v tem mediju.
Reporter 22, 1. junija 2009
Prvi Miheljakov odziv:
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042271689
Odgovor Miheljaku:
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042271891
Drugi Miheljakov odziv:
http://www.dnevnik.si/debate/komentarji/1042273668
Drugi odgovor Miheljaku:
http://www.dnevnik.si/debate/pisma_bralcev/1042275317
Tretji Miheljakov odziv:
Le zakaj ga ni? Čakamo...
Sreda, 1 julij 2009
Ponedeljek, 22 junij 2009
Novo vodstvo Združenja novinarjev in publicistov
| Nov predsednik ZNP |  |  |
| sobota, 20. junij 2009 | |||
| Tekst: ZNP, Foto: Silvester Šurla | |||
Vir: Reporter Upravni svet združenja poleg predsednika in podpredsednice sestavljajo še tajnik Borut Meško ter člana Nenad Glücks in dr. Matej Makarovič. Nadzorni odbor vodi Vida Gorjup Posinkovič, njegova člana pa sta še Tino Mamič in Metod Berlec. | |||
http://www.times.si/?slot=396&cluster=19
http://www.facebook.com/home.php#/profile.php?id=1547934437
Ponedeljek, 18 maj 2009
Svoboda tiska ali čistk? (Reporter 19)
Ali Slovenija zasluži oceno države z medijsko svobodo ob dejstvu, da največje tri časopisne hiše obvladujeta dva tajkuna iz kroga blizu sedanje oblasti?
Komentira: Igor Kršinar
Tretjega maja smo praznovali svetovni dan svobode tiska. Po oceni ameriške organizacije Freedom House je Slovenija med državami z medijsko svobodo, na lestvici je zasedla 49. mesto, skupaj z Španijo, Poljsko in Granado, precej bolje kot naši sosedi Hrvaška in Italija, ki sta v kategoriji držav z delno medijsko svobodo. Pa si Slovenija res zasluži boljšo oceno? Lani se je zgodil sovražni uredniški prevzem tednika Mag, zaradi česar smo se večina novinarjev odpravili na novi projekt Reporter. Delo je do konca leta zdesetkalo prodano naklado Maga in po enem letu je prenehal obstajati kot samostojna revija na trgu. V isti časopisni hiši so pred volitvami objavljali kopico laži, urednika, ki je odpovedal poslušnost, pa so z disciplinskim postopkom odpustili. Ali Slovenija zasluži oceno države z medijsko svobodo ob dejstvu, da največje tri časopisne hiše obvladujeta dva tajkuna iz kroga blizu sedanje oblasti? Eden izmed njiju je bil dolgoletni član stranke LDS in velja za dolgoletnega prijatelja Gregorja Golobiča, zdaj predsednika stranke Zares. Drugi je potem, ko je obračunal z novinarji Maga, pred volitvami zahteval, naj na Delu podpirajo Pahorja in še naprej »rušijo« Janšo. Vlada, ki so jo tajkuni pred volitvami rušili, ni imela za seboj nobenega dnevnika, ki bi jo branil. In če to prelijemo v sedanje razmere: imamo zgolj provladne dnevnike, dva približno nevtralna in nobenega, ki bi bil na strani politične opcije, ki je zdaj v opoziciji. Takšno stanje je posledica majhnosti slovenskega naroda, ker novi časopisi težko obstanejo na trgu, medtem ko se stari niso uravnoteženo olastninili. Oblast, ki je vladala do volitev leta 2004, je poskrbela, da so se jih polastili založniki, ki so bili njihovi politični podporniki, poznejša vlada pa ni imela moči, da bi položaj spremenila vsaj malo sebi v prid. Nedvomno bi bilo za novinarje veliko več svobode, če bi imeli izbiro delati pri bolj levem ali bolj desnem založniku. Izbirajo lahko le med različno usmerjenimi tedniki z nižjo naklado, kar pomeni večje tveganje. Medtem vladajoča politika napoveduje nove medijske spremembe oziroma prevzem položajev tam, kjer jih še ne obvladuje povsem. Novi direktor STA menda že skrbi, da bi bilo nekaterih tem (povojni poboji), intervjujev (Ljubo Sirc) in povzetkov tujega tiska (FAZ) čim manj. Za nacionalno RTV pripravljajo novi zakon, ker pa bo to trajalo preveč dolgo, že zdaj blatijo vodstvo in obračunavajo z »ne-njihovimi« novinarji. Na Primorskih novicah so te dni odstavili tri urednike, napovedujejo se že premestitve novinarjev. Bo Slovenija pod Pahorjevo vlado še uživala tako visoko mesto na lestvici svobode tiska?
Reporter, 4. maja 2009
Komentira: Igor Kršinar
Tretjega maja smo praznovali svetovni dan svobode tiska. Po oceni ameriške organizacije Freedom House je Slovenija med državami z medijsko svobodo, na lestvici je zasedla 49. mesto, skupaj z Španijo, Poljsko in Granado, precej bolje kot naši sosedi Hrvaška in Italija, ki sta v kategoriji držav z delno medijsko svobodo. Pa si Slovenija res zasluži boljšo oceno? Lani se je zgodil sovražni uredniški prevzem tednika Mag, zaradi česar smo se večina novinarjev odpravili na novi projekt Reporter. Delo je do konca leta zdesetkalo prodano naklado Maga in po enem letu je prenehal obstajati kot samostojna revija na trgu. V isti časopisni hiši so pred volitvami objavljali kopico laži, urednika, ki je odpovedal poslušnost, pa so z disciplinskim postopkom odpustili. Ali Slovenija zasluži oceno države z medijsko svobodo ob dejstvu, da največje tri časopisne hiše obvladujeta dva tajkuna iz kroga blizu sedanje oblasti? Eden izmed njiju je bil dolgoletni član stranke LDS in velja za dolgoletnega prijatelja Gregorja Golobiča, zdaj predsednika stranke Zares. Drugi je potem, ko je obračunal z novinarji Maga, pred volitvami zahteval, naj na Delu podpirajo Pahorja in še naprej »rušijo« Janšo. Vlada, ki so jo tajkuni pred volitvami rušili, ni imela za seboj nobenega dnevnika, ki bi jo branil. In če to prelijemo v sedanje razmere: imamo zgolj provladne dnevnike, dva približno nevtralna in nobenega, ki bi bil na strani politične opcije, ki je zdaj v opoziciji. Takšno stanje je posledica majhnosti slovenskega naroda, ker novi časopisi težko obstanejo na trgu, medtem ko se stari niso uravnoteženo olastninili. Oblast, ki je vladala do volitev leta 2004, je poskrbela, da so se jih polastili založniki, ki so bili njihovi politični podporniki, poznejša vlada pa ni imela moči, da bi položaj spremenila vsaj malo sebi v prid. Nedvomno bi bilo za novinarje veliko več svobode, če bi imeli izbiro delati pri bolj levem ali bolj desnem založniku. Izbirajo lahko le med različno usmerjenimi tedniki z nižjo naklado, kar pomeni večje tveganje. Medtem vladajoča politika napoveduje nove medijske spremembe oziroma prevzem položajev tam, kjer jih še ne obvladuje povsem. Novi direktor STA menda že skrbi, da bi bilo nekaterih tem (povojni poboji), intervjujev (Ljubo Sirc) in povzetkov tujega tiska (FAZ) čim manj. Za nacionalno RTV pripravljajo novi zakon, ker pa bo to trajalo preveč dolgo, že zdaj blatijo vodstvo in obračunavajo z »ne-njihovimi« novinarji. Na Primorskih novicah so te dni odstavili tri urednike, napovedujejo se že premestitve novinarjev. Bo Slovenija pod Pahorjevo vlado še uživala tako visoko mesto na lestvici svobode tiska?
Reporter, 4. maja 2009
Naročite se na:
Objave (Atom)
