sobota, 21. februar 2009

Ples grobarjev Maga

"Ne bom grobar Maga", je izjavil Veso Stojanov ob predstavitvi svoje kandidature za odgovornega urednika Maga. Te njegove besede še vedno hranijo na Vest.si. A ravno to je postal, potem ko je proti volji uredništva prevzel Mag in ga nato spremenil v skrajno levičarsko trobilo Pivovarne Laško. Seveda tega niti najmanj ne obžaluje niti se ne sramuje, čeprav se je pred njegovim prihodom (pravzaprav preden se je razvedelo, da sta nadzornika ASK in Stojan Zdolšek izvajala pritiske na prejšnjega v. d. odgovornega urednika, nato pa za novega odgovornega urednika ustoličila prav tako člana nadzornega sveta iz vrst zaposlenih Vesa Stojanova) Mag prodajal med 13 in 14 tisoč izvodi tedensko, po njegovem prevzemu in spremembi uredniške politike pa je začela prodaja strmo padati, dokler se po enem letu ni ustavila pod 4 tisoč izvodi. To je zgodba o uspehu Boška Šrota, ASK in Vesa Stojanova z njegovo novo novinarsko ekipo! V enem letu so uničili revijo, ki je izhajala od leta 1995. Zdaj bo Mag izhajal kot priloga ponedeljkovega Dela v posmeh tistim, ki ga niso znali prodajati na trgu. Tako kot niso znali brezplačnika Total tedna, tednika Več, športnega dnevnika As in še kaj bi se našlo v zgodovini uspehov Dela.
No, Vesu Stojanovu se je izid zadnje številke Maga kot revije zdelo vredno proslaviti in v torek, 17. februarja, torej dan pred izidom zadnje številke, je v uredništvu Maga častil z nekaj pločevinkami laškega piva, pred novinarji se je posul s pepelom, češ škoda da Delo ne bo več izdajalo tako dobre revije, zanimivo pa je, da so mu novinarji, tisti novi, ki so prišli z njim "boriti se proti cenzuri in političnim pritiskom" so mu podarili veliko sliko fotomontaže Vesa Stojanova v Maovi uniformi, ki jo je pred letom dni na svoji spletni strani objavil Silvester Šurla. Tole, ki jo vidite:
mao1.jpg
Naslednji dan smo lahko prebrali njegov zadnji uvodnik z naslovom Slovo, kjer je napisal razloge, zakaj je propadel Mag. On seveda ni nič kriv, tudi ne odločitev, da so Magu spremenili uredniško politiko oziroma politično usmeritev, glavni krivec so - verjeli ali ne - bralci, ki njihov "visokokvaliteten" izdelek niso hoteli kupiti: "A kaže, da slovenski medijski prostor za kaj takega še ni dovolj zrel. Na žalost so postale enostranske, senzacionalistične, praviloma rumene in zabavljaške teme tiste, ki pritegnejo več bralstva. Resnejše vsebine in mediji morajo počakati na boljše čase." Podobno, kot je karikiral (vzhodno)nemški pisatelj Berthold Brecht, sistem je dober, zamenjati je treba ljudi. Veso Stojanov, ki je diplomiral iz Buharina (ruskega boljševika, ki je spoznal, da se je treba obnašati tržno, potem pa ga je Stalin ustrelil), se poserje na trg in bralce. Človek, ki je novinar 25 let, očitno piše sam sebi in ne bralcem, no morda piše še političnim gospodarjem in kapitalistom, ki jih podpirajo. Res neverjetno.
Drugi krivec za propad Maga je po Vesu Stojanovu "slab sloves in karma, ki ju je imel stari, Slivnikov Mag zunaj ozkega kroga bralcev, zato so mnogi iz nevednosti, prepričanja ali kakršnihkoli drugih vzrokov sedanji Mag še vedno istovetili s starim". Če bi bilo zapisano res, potem Mag nikoli ne bi propadel, ker pa bralci niso tako neumni, kot jih ima za neumne Veso, so začeli odpovedovati revijo takoj, ko so jo prevzeli novinarski levičarski talibani na čelu z Vesom Stojanovom. Slivnikov Mag je imel na začetku izhajanja več kot 2o tisoč prodanih izvodov vsak teden, potem je prodana naklada iz različnih razlogov padala in tako je trinajst let pozneje, ko ga je kupilo Delo, imel naklado čez devet tisoč izvodov (vir: SOZ revidirana prodana naklada). Z novim lastnikom je najprej prodaja padla na nekaj čez osem tisoč izvodov, po ukinitvi revije Več oziroma njeni združitvi z Magom pa je spet zrastla na čez 11 tisoč. Potem ko jo je poleti 2007 prevzel Šurla, pa je bila povprečna prodana naklada 12.900 izvodov, najvišja prodaja pa je bila 14.400 izvodov. Veso Stojanov s svojo novo ekipo ni nikoli dosegel te številke, čeprav se je hvalil, kako bo iz Maga naredil slovenski Der Spiegel.
Ne boste verjeli, toda tretji razlog za propad Maga je po Vesu Stojanovu gospodarska kriza. Začela se je šele jeseni, medtem ko je začela prodana naklada Magu padati že takoj, ko je prevzel uredništvo, torej na začetku lanskega leta. Ampak na koncu je vsak izgovor prikladen. Tudi če bi bila gospodarska prosperiteta, Mag ne bi dolgo izhajal. Stojanov si je priboril takšno plačo, ki jo pred njim ni imel noben Magov odgovorni urednik, tudi njegova namestnica je že na Delu imela precej visoko plačo in težko je verjeti, da ne bi imela na Magu še boljše, enako pa velja tudi za druge novinarje, ki sta jih z Dela privlekla na Mag. Visoke plače pomenijo visoke stroške, na Magu so zaposlili nove novinarje, ko smo stari odšli, in to kar precej. Pridobili so tudi veliko zunanjih komentatorjev, ki tudi niso bili poceni. Novinarji so hodili v tujino in od tam pisali prispevke za Mag, ob tem pa vlekli visoke dnevnice. Stroški so bili neverjetno visoki, prodaja pa katastrofalno nizka. In potem je razlog za propad svetovna gospodarska kriza. Ha ha ha!
Poleg Stojanova se je razglabljanja o propadu Maga lotil še kolumnist Simon Kardum, ki je znan po tem, da je v devetdesetih letih v Slovenskih novicah prvaka največje opozicijske stranke Janeza Janšo imenoval "drekec pekec". Zdaj on soli pamet o ravni pisanja v informativnem, raziskovalnem in komentatorskem smislu. In podobno kot Veso piše sam zase, ne pa za bralce: "Ali je kot ključna merila za uspešnost medija upravičeno mogoče šteti le branost, gledanost in poslušanost?" Ne vem, katera merila bi rad uporabil, morda politično primernost. Kardum se spravi celo na novinarje prejšnje uredniške ekipe: "Kot vemo, je prejšnja ekipa lansirala novo reportersko gnezdo in v njem začela valiti ista jajca kot prej v Črni vdovi. Normalno, tako obarvane pisanke so privabile natanko iste goreče bralce, ki jih je prej pogrevalo in pregrevalo njihovo antikomunajzarstvo, antikučanovstvo in antitajkunstvo. Anti skratka." No, glede jajc, jih očitno na Reporterju prodajamo precej bolje, kot novi Magovci svoja kukavičja jajca, sicer Maga ne bi ukinili kot samostojne edicije. Je pa res, da smo antikomunajzarji in antitajkuni, kot naši bralci, navsezadnje imamo v ustavi zapisano svobodo javnega izražanja. Če je Kardum prokomunajzar, prokučanovec in protajkun, ima tudi sam do tega ustavno pravico. Alternativa prevladujočemu "pro" novinarstvu je seveda "anti". Kar pa ne pomeni, anti vsemu. Stari Magovci, ki smo zdaj na Reporterju, smo denimo vseskozi bili ZA vstop v EU in Nato, ZA zahodno demokracijo v Sloveniji, kar vključuje tudi medijski pluralizem, torej ZA enake možnosti vseh političnih pogledov v medijih. Se razume v različnih medijih. Ampak Kardum seveda ne more iz svoje prokomunajzarske kože, pa bi bi imel samo en časopis: "Ne vem sicer, ali ste že razmišljali o tem, da morebiti sploh ne bi bilo slabo, če bi imeli v Sloveniji en sam dnevnik." Ein Volk, Ein Reich,... Ein Stalin!
P. S. Zapise iz Maga sem res citiral, ampak zadnjič, ker je zadnja številka! Pravi Mag pa je seveda umrl takrat, ko ga je prevzel Veso Stojanov skupaj s sopodpisniki peticije proti cenzuri in političnim pritiskom. Slava podpisnikom!

Komentar za TVSLO 3 (Hrvaška)

Tole sem povedal za TVSLO 3 v torek, 17. februarja, ko se je odločanje o ratifikaciji neke mednarodne pogodbe iz parlamenta preselilo na ulico. Čeprav se je Marjan Podobnik pozneje umaknil, pa minorna stranka slovenskega naroda še naprej zbira podpise za referendum pod pretvezo, da je odgovorna samo slovenskemu narodu. Ja, za božjo voljo, zakaj smo pa potem imeli volitve in na njih izvolili svoje predstavnike?

Komentar za RTVSLO 3 (Hrvaška)

Medtem ko sta državni zbor in državni svet prižgala zeleno luč za pridružitev Hrvaške zvezi Nato, je Marjan Podobnik skupaj z nepomembno zunajparlamentarno stranko slovenskega naroda predložil 2500 podpisov za začetek zbiranja 40.000 podpisov volivcev za referendum. Politik, ki sploh ni kandidiral na volitvah, in stranka, za katero je na zadnjih volitvah glasovalo vsega skupaj 0,25 odstotka volivcev, sta tako blokirali odločitev demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva, še več, zaustavila sta ratifikacijo mednarodne pogodbe, ki jo je 26 članic Nata sklenilo s Hrvaško in Albanijo. Če se bo v Sloveniji začel postopek zbiranja podpisov za referendum, bomo težko pravočasno ratificirali pogodbo za širitev Nata do aprila, ko bo praznovanje 60. obletnice te zveze. Zlasti če bo Podobniku in njegovim somišljenikom uspelo zbrati 40.000 podpisov in bomo o vstopu sosednje države v Nato odločali na referendumu. V tem primeru bo morala celotna zveza Nato počakati na izide referenduma v Sloveniji in v primeru ugodnega izida preložiti širitev na jesen. Seveda se lahko podobna zgodba ponovi tudi v primeru, če bo prišlo do ustreznega dogovora med Slovenijo in Hrvaško, na podlagi katerega bo naša država umaknila rdečo luč na pridružitev sosede v Evropsko unijo, pa se s tem zopet ne bo strinjala kakšna slovenska nepomembna politična skupina. Po slovenski zakonodaji lahko vsakdo, ki ima pet minut časa, vloži 2500 podpisov in ustavi ratifikacijo mednarodne pogodbe ter zafrkava ves svet. Gospe in gospodje poslanci, mar ne bi bil čas, da razmislite o ustrezni spremembi zakona o referendumu?

četrtek, 12. februar 2009

Konec revije Mag

"Revija Mag od 1. marca ne bo več izhajala kot samostojna edicija, ampak bo postala redna ponedeljkova priloga časnika Delo. Tako želimo dodatno obogatiti vsebino časopisa Delo in obenem z višjo naklado povečati doseg Maga." Peter Penko, tiskovni predstavnik Dela.

Naslednjo sredo bo izšla zadnja številka revije Mag, deset dni pozneje se bo rodila Delova priloga Mag in se bo pridružila prilogam Ona, Delo in dom, Polet, Vikend magazin. Vodstvo Dela, ki je pokopalo tednik, zdaj svoj neuspeh propagira kot uspeh, češ, zdaj se bo prodajalo najmanj 50 tisoč priloženih magcev. Ob pokopu tega tednika so ga na trgu prodali manj kot 4000 izvodov, medtem ko se je še novembra leta 2007 prodajal med 13 in 14 tisoč izvodi tedensko. Odhajajoči Mag stane 2,50 evra, kolikšna bo tržna vrednost priloge Mag? Razlika med običajno ceno Dela in novo ponedeljkovo ceno, ki bo kakih 20 centov višja. Mag bo vreden 20 centov! Res velik uspeh velike menedžerke ASK in veliki triumf Berlusconija iz Laškega, ki pravemu Berlusconiju ne seže niti do gležnjev! Koliko časa se bodo ti ljudje norčevali iz samih sebe?
Kako je potekal začetek konca te zgodbe, pa si lahko preberete na tem linku:
http://www.vest.si/2009/02/11/mag-kot-priloga-dela/

In še en zelo dober prispevek na to temo:
http://www.pozareport.si/?Id=novosti_arhiv
(KOLAPS MAGA UREDNIK STOJANOV ZAPIJA V DALMACIJI)

petek, 6. februar 2009

Komentar za TVSLO 3 (Partnerstvo)

Medtem ko prvak Zaresa Gregor Golobič obstrukcijo Janševe SDS primerja s simboličnim požigom parlamenta, so opozicijske stranke odgovorile na vladni paket 30-tih ukrepov za premagovanje gospodarske in finančne krize. Kot je znano, so prejšnjo sredo vse parlamentarne stranke sklenile ustni dogovor o sodelovanju pri pripravi protikriznih ukrepov. V skladu s tem dogovorom lahko opozicijske stranke dajejo pripombe k vladnim predlogom pred njihovo formalno obravnavo na vladi in v parlamentu. S tem ko vlada zagotavlja sodelovanje opozicije pri pomembnih gospodarskih ukrepih, preprečuje, da bi se finančni in gospodarski krizi pridružila še politična kriza. Zato so izjave nekaterih vladnih veljakov, da ne potrebujemo partnerstva za razvoj, ker največja opozicijska stranka ne uživa zaupanja, iz trte izvite.
Ustni dogovor o sodelovanju pri odpravi gospodarske krize ni nadaljevanje Partnerstva za razvoj, ki ga je premier Borut Pahor obljubil opozicijskemu prvaku Janezu Janši. V Partnerstvu za razvoj so vladne in opozicijske stranke skupaj izvajale Strategijo razvoja Slovenije, izjema sta bili LDS in Zares, ki sta sodelovanje že takrat zavračali, medtem ko zdaj Pahorjeva vlada opoziciji ponuja bistveno ožji dialog . Obstrukcija v državnem zboru zaradi nesprejetega proračuna za leto 2007 zato nima nobene zveze s sporazumom, ki se nanaša izključno na protikrizne ukrepe.
Bi bilo morda Gregorju Golobiču in Katarini Kresal ljubše, če bi jim opozicija »metala polena pod noge« tudi pri protikriznih ukrepih in ob tem še dodatno razburila socialno najbolj ogrožene sloje? Kako bi vladajoči politiki prepričali državljane, da morajo zategovati pasove, medtem ko tajkuni še naprej dobivajo bančna posojila, Marjan Kramar pa se je z vrha NLB poslovil z milijonom evrov nagrade? Ob tako visokih zneskih so tudi Pahorjeve samoplačniške kavice in kosila zgolj drobiž.

Pripevek je bil objavljen na TV SLO 3 (parlamentarni kanal), 4.2.2009
http://www.rtvslo.si/play/v-zivo-tv-slovenija-3/tv.slo3/