sobota, 21. februar 2009

Ples grobarjev Maga

"Ne bom grobar Maga", je izjavil Veso Stojanov ob predstavitvi svoje kandidature za odgovornega urednika Maga. Te njegove besede še vedno hranijo na Vest.si. A ravno to je postal, potem ko je proti volji uredništva prevzel Mag in ga nato spremenil v skrajno levičarsko trobilo Pivovarne Laško. Seveda tega niti najmanj ne obžaluje niti se ne sramuje, čeprav se je pred njegovim prihodom (pravzaprav preden se je razvedelo, da sta nadzornika ASK in Stojan Zdolšek izvajala pritiske na prejšnjega v. d. odgovornega urednika, nato pa za novega odgovornega urednika ustoličila prav tako člana nadzornega sveta iz vrst zaposlenih Vesa Stojanova) Mag prodajal med 13 in 14 tisoč izvodi tedensko, po njegovem prevzemu in spremembi uredniške politike pa je začela prodaja strmo padati, dokler se po enem letu ni ustavila pod 4 tisoč izvodi. To je zgodba o uspehu Boška Šrota, ASK in Vesa Stojanova z njegovo novo novinarsko ekipo! V enem letu so uničili revijo, ki je izhajala od leta 1995. Zdaj bo Mag izhajal kot priloga ponedeljkovega Dela v posmeh tistim, ki ga niso znali prodajati na trgu. Tako kot niso znali brezplačnika Total tedna, tednika Več, športnega dnevnika As in še kaj bi se našlo v zgodovini uspehov Dela.
No, Vesu Stojanovu se je izid zadnje številke Maga kot revije zdelo vredno proslaviti in v torek, 17. februarja, torej dan pred izidom zadnje številke, je v uredništvu Maga častil z nekaj pločevinkami laškega piva, pred novinarji se je posul s pepelom, češ škoda da Delo ne bo več izdajalo tako dobre revije, zanimivo pa je, da so mu novinarji, tisti novi, ki so prišli z njim "boriti se proti cenzuri in političnim pritiskom" so mu podarili veliko sliko fotomontaže Vesa Stojanova v Maovi uniformi, ki jo je pred letom dni na svoji spletni strani objavil Silvester Šurla. Tole, ki jo vidite:
mao1.jpg
Naslednji dan smo lahko prebrali njegov zadnji uvodnik z naslovom Slovo, kjer je napisal razloge, zakaj je propadel Mag. On seveda ni nič kriv, tudi ne odločitev, da so Magu spremenili uredniško politiko oziroma politično usmeritev, glavni krivec so - verjeli ali ne - bralci, ki njihov "visokokvaliteten" izdelek niso hoteli kupiti: "A kaže, da slovenski medijski prostor za kaj takega še ni dovolj zrel. Na žalost so postale enostranske, senzacionalistične, praviloma rumene in zabavljaške teme tiste, ki pritegnejo več bralstva. Resnejše vsebine in mediji morajo počakati na boljše čase." Podobno, kot je karikiral (vzhodno)nemški pisatelj Berthold Brecht, sistem je dober, zamenjati je treba ljudi. Veso Stojanov, ki je diplomiral iz Buharina (ruskega boljševika, ki je spoznal, da se je treba obnašati tržno, potem pa ga je Stalin ustrelil), se poserje na trg in bralce. Človek, ki je novinar 25 let, očitno piše sam sebi in ne bralcem, no morda piše še političnim gospodarjem in kapitalistom, ki jih podpirajo. Res neverjetno.
Drugi krivec za propad Maga je po Vesu Stojanovu "slab sloves in karma, ki ju je imel stari, Slivnikov Mag zunaj ozkega kroga bralcev, zato so mnogi iz nevednosti, prepričanja ali kakršnihkoli drugih vzrokov sedanji Mag še vedno istovetili s starim". Če bi bilo zapisano res, potem Mag nikoli ne bi propadel, ker pa bralci niso tako neumni, kot jih ima za neumne Veso, so začeli odpovedovati revijo takoj, ko so jo prevzeli novinarski levičarski talibani na čelu z Vesom Stojanovom. Slivnikov Mag je imel na začetku izhajanja več kot 2o tisoč prodanih izvodov vsak teden, potem je prodana naklada iz različnih razlogov padala in tako je trinajst let pozneje, ko ga je kupilo Delo, imel naklado čez devet tisoč izvodov (vir: SOZ revidirana prodana naklada). Z novim lastnikom je najprej prodaja padla na nekaj čez osem tisoč izvodov, po ukinitvi revije Več oziroma njeni združitvi z Magom pa je spet zrastla na čez 11 tisoč. Potem ko jo je poleti 2007 prevzel Šurla, pa je bila povprečna prodana naklada 12.900 izvodov, najvišja prodaja pa je bila 14.400 izvodov. Veso Stojanov s svojo novo ekipo ni nikoli dosegel te številke, čeprav se je hvalil, kako bo iz Maga naredil slovenski Der Spiegel.
Ne boste verjeli, toda tretji razlog za propad Maga je po Vesu Stojanovu gospodarska kriza. Začela se je šele jeseni, medtem ko je začela prodana naklada Magu padati že takoj, ko je prevzel uredništvo, torej na začetku lanskega leta. Ampak na koncu je vsak izgovor prikladen. Tudi če bi bila gospodarska prosperiteta, Mag ne bi dolgo izhajal. Stojanov si je priboril takšno plačo, ki jo pred njim ni imel noben Magov odgovorni urednik, tudi njegova namestnica je že na Delu imela precej visoko plačo in težko je verjeti, da ne bi imela na Magu še boljše, enako pa velja tudi za druge novinarje, ki sta jih z Dela privlekla na Mag. Visoke plače pomenijo visoke stroške, na Magu so zaposlili nove novinarje, ko smo stari odšli, in to kar precej. Pridobili so tudi veliko zunanjih komentatorjev, ki tudi niso bili poceni. Novinarji so hodili v tujino in od tam pisali prispevke za Mag, ob tem pa vlekli visoke dnevnice. Stroški so bili neverjetno visoki, prodaja pa katastrofalno nizka. In potem je razlog za propad svetovna gospodarska kriza. Ha ha ha!
Poleg Stojanova se je razglabljanja o propadu Maga lotil še kolumnist Simon Kardum, ki je znan po tem, da je v devetdesetih letih v Slovenskih novicah prvaka največje opozicijske stranke Janeza Janšo imenoval "drekec pekec". Zdaj on soli pamet o ravni pisanja v informativnem, raziskovalnem in komentatorskem smislu. In podobno kot Veso piše sam zase, ne pa za bralce: "Ali je kot ključna merila za uspešnost medija upravičeno mogoče šteti le branost, gledanost in poslušanost?" Ne vem, katera merila bi rad uporabil, morda politično primernost. Kardum se spravi celo na novinarje prejšnje uredniške ekipe: "Kot vemo, je prejšnja ekipa lansirala novo reportersko gnezdo in v njem začela valiti ista jajca kot prej v Črni vdovi. Normalno, tako obarvane pisanke so privabile natanko iste goreče bralce, ki jih je prej pogrevalo in pregrevalo njihovo antikomunajzarstvo, antikučanovstvo in antitajkunstvo. Anti skratka." No, glede jajc, jih očitno na Reporterju prodajamo precej bolje, kot novi Magovci svoja kukavičja jajca, sicer Maga ne bi ukinili kot samostojne edicije. Je pa res, da smo antikomunajzarji in antitajkuni, kot naši bralci, navsezadnje imamo v ustavi zapisano svobodo javnega izražanja. Če je Kardum prokomunajzar, prokučanovec in protajkun, ima tudi sam do tega ustavno pravico. Alternativa prevladujočemu "pro" novinarstvu je seveda "anti". Kar pa ne pomeni, anti vsemu. Stari Magovci, ki smo zdaj na Reporterju, smo denimo vseskozi bili ZA vstop v EU in Nato, ZA zahodno demokracijo v Sloveniji, kar vključuje tudi medijski pluralizem, torej ZA enake možnosti vseh političnih pogledov v medijih. Se razume v različnih medijih. Ampak Kardum seveda ne more iz svoje prokomunajzarske kože, pa bi bi imel samo en časopis: "Ne vem sicer, ali ste že razmišljali o tem, da morebiti sploh ne bi bilo slabo, če bi imeli v Sloveniji en sam dnevnik." Ein Volk, Ein Reich,... Ein Stalin!
P. S. Zapise iz Maga sem res citiral, ampak zadnjič, ker je zadnja številka! Pravi Mag pa je seveda umrl takrat, ko ga je prevzel Veso Stojanov skupaj s sopodpisniki peticije proti cenzuri in političnim pritiskom. Slava podpisnikom!

9 komentarjev:

Primož pravi ...

Slovenija je premajhna da bi se lahko izoblikoval neodvisen časopis, manjka tudi ustvarjalcev (novinarjev) ki se ne bi "usrali" ob prvem pritisku lastnikov in oglaševalcev. Tako je tudi Kršinarjevo pisanje samo pogled iz ene omejene služne opcije, katera je znana po zaščiti lika in dela Janeza Janše. Na drugi strani je podobno skrpucalo bil zdaj že propadli Stojanov Mag - zaščitnik dela in lika izbrancev slovenske levice. Tako je tistim redkim državljanom ki zmoremo splošno kritičnost, katera izvzame omejenost z levo ali desno opcijo, cerkvijo, partizani ali domobranci tudi takšno pisanje samo še en drekec-pekec več. Pa lep pozdrav "neodvisni" Kršinar.

Rado pravi ...

Propad Maga je bil neizbežen.

Prvotni koncept časopisa je bil po meri simpatizerjev, v II. svetovni vojni poražene strani. Strašno radi so brali zgodbice o komunističnih zarotah, o hobotnicah, o pokvarjenosti levičarjev, ipd. Ko je z odhodom tandema Šurla/Kršinar dotok takšnih zgodbic presahnil so se bralci prestavili k Reporterju, ki jim domišlijski svet zopet projicirajo v polni meri.

Dragi Kršinar, dragi pravljičar. Tvoj komentar je bil nepotreben in seveda povsem zgrešen.

Bonifacij pravi ...

Vidim, da gre resnica, ki jo piše Igor Kršinar nekaterim res v nos...

Primož pravi ...

Bonifacij, to pisunsko sranje ki ga lahko beremo v Reporterju, ali pa Demokraciji (isto sranje drugo pakovanje) nikakor ne gre v nos, pač pa obrača želodec.
Dejansko pa to ni šala, saj s takšnim izrazito politično motiviranim pisanjem takšne edicije povzročajo še globja nasprotja med slovenskim narodom. Ljudje pa so žal v veliki meri tako "nepismeni" da se o neki zadevi enostavno niso sposobni sami prepričati, kaj šele kritično presojati. Desnica je v tem kontekstu hujša od levice, ne samo pri medijih ki odkrito ščitijo omenjeno politično opcijo, pač pa tudi pri njihovih politikih.

Seveda s tem ne trdim da levica nima podobnih prijemov, vendar je to v bistveno manjšem obsegu - zapriseženi enosmerni desničarji bi dodali da deluje levica bolj prikrito.

Če pogledamo časopise, ker se bloger Kršinar osredotoča na propadli Mag, potem bi želel spomniti še na en tednik, na Mladino. Ta tednik naj bi bil izrazito levičarski, vendar v praksi to samo deloma drži. Kot redni bralec Mladine, kakor tudi Reporterja, ter nekdanjega Maga (v obeh različicah)seveda dobro vem kaj pišem. Od vseh omenjenih časopisov, pa lahko dodamo še Demokracijo, je najbolj objektiven tednik Mladina. To seveda ne pomeni da pri Mladini niso kdaj v preteklosti zapadli pod kakšen pritisk oglaševalcev ali levih politikov. Toda, kritično ost je ta tednik vseskozi držal in to zelo enakovredno napram levi ali desni politični opciji, z rahlim poudarkom kritike slednji. Torej nekoliko več kritičnih prispevkov o desni politiki (vključujoč afere ki so bile večinoma dokazane) in nekoliko manj kritičnih prispevkov o "njihovi" levičarski politiki. Ne smemo pozabiti da so bili pri Mladini kritični do vseh izpostavljenih politikov levice, od Drnovška, Kučana, Ropa, sedanjega premiera Pahorja in mnogih drugih.

To je Mladina, kaj pa nekdanji "Slivnikov" Mag, Reporter ali Demokracija? Kdaj ste v teh samooklicanih "neodvisnih" časopisih brali kritike na račun liderja desnice Janeza Janše? Rad bi videl ta članek oz. članke. Drži da je bilo precej kritičnih člankov do SLS, pa proti tistim ki so se izneverili desnici in so bili potem najhuje obravnavani. In zanimivost, vse časopisne kritike desnice (predvsem posameznikov) ki so bile zapisane v teh časopisih so bile istovetne z kritičnimi razmišljanji Janeza Janše - tudi časovno skladne.
Našteti časopisi, torej Reporter, nekdanji "Slivnikov" Mag in Demokracija so absolutni zaščitniki Janše in njegove stranke. O kakšni neodvisnosti tu ni najmanjšega govora, razne Šurle, Brleci, Kršinarji in podobna "novinarska" srenja so le ubogi hlapčeki ene politične opcije.Poleg nekoristne potrate časopisnega papirja pa neumorno poneumljajo še zaslepljene ljudske množice.Z svojim posiljevanjem idotskih kretenizmov pa v zadnjem času širijo še na internet.
Toliko o enoplastni "resnici", gospodje.

Igor Kršinar pravi ...

Veseli me, ker me berete, sicer vas moj komentar ne bi zanimal in torej ne bi bil potreben. Očitno pa nekateri ne razumete besede neodvisen. Jaz sem odvisen, tako kot večina ljudi, predvsem od trga, na katerem lahko prodajam svoje znanje in veščine, ter s tem preživljam sebe in družino. Glede na to, da nobeni politični opciji ne prodajam znanja in veščine, torej sem od vseh finančno in tudi sicer neodvisen, se imam za neodvisnega od politike, sploh pa od vladne politike. Če imam na nekatere družbeno relevantne zadeve svoj pogled, imam do tega pravico, tako kot drugi, ker o zadevah pač pišem. In tako je tudi z mojim pogledom na Mag in njegov propad. Ker sem ga dolga leta soustvarjal, imam o tem svoje subjektivno in pristransko stališče, objektivnega najbrž niti bralci ne morejo imeti, saj je bil nekaterim bolj všeč prejšnji Mag, drugim pa ta, ki se ukinja, a vendarle je prvih več kot drugih. Čeprav bi Primož najraje videl, da ne bi nič pisal in da tudi takih revij, kot sta Reporter in Demokracija ne bi bilo, pa vendarle ne živimo na Kubi, v talibanskem Afganistanu, Iranu, Kitajski ali kakšni drugi nedemokratični državi, pač pa v EU. In od leta 1991 imamo ustavo, po kateri ima vsakdo pravico do javnega izražanja mnenj. Sploh pa je ta pravica najbolj uresničljiva na internetu, ker ne potrebujemo založnikov, dovolj je spletna stran ali pa še to ne: dovolj je, da komentiramo. Sicer pa je tudi Kučan leta 1988, ko je še bil predsednik partije rekel, da so minili časi ene same velike misli in ene same velike glave. Po 21 letih to očitno še vedno nekaterim ni jasno! Sicer pa, Primož, človek ima tudi ustavno in demokratično pravico, da komentarjev, ki ga spravljajo v jezo, pač ne bere.

Bonifacij pravi ...

Primož, vidim, da tebe moti pluralnost. Svet bi bil zate idealen, če bi bili vsi levičarji in ne bi bilo desničarjev, ki bi motili to idilo.

Moj idealen svet bi bil pa seveda drugačen. Pa seveda bi bil vedno prvi na vrsti, drugi bi bili pa za mano.

Levica je precej bolj nestrpna in agresivna od desnice. Ker pa je v Sloveniji prevladujoča, ljudje tega ne opazijo. Lep primer je skrajno levičarski časopis Mladina, ki je dosti bolj radikalen od Reporterja ali Demokracije.

Mladina je najbolj pristranski časopis od treh, ki jih naštevaš. To, da je enakovredno kritična do levice in desnice, je čista laž, ker ni. Do levice je kritična le takrat, ko je levica premalo radikalno leva.

Kdaj smo v Mladini prebrali kaj kritičnega na račun liderja levice Kučana, ali pa Jankoviča? Nič.

Sicer pa že tvoje žaljivo pisanje pokaže, da se te ne sme resno jemati.

agent pravi ...

Spoštovani tovariš Primož,
če si se lotil nekdanjega Slivnikovega Maga in sedaj Reporterja in Demokracije, bi lahko vsaj kaj argumentiral, dejansko pa si natrosil kar nekaj stavkov "ad hominem". Bodimo realni: tednik Mladina je leve politike napadal le tedaj, kadar so bili premalo radikalno levi. Na primer, Pahor je problematičen, ker ni nestrpen do Janše. Sedanja Mladina še zdaleč ni več tista Mladina, ki smo jo poznali iz leta 1988, pač pa se napaja iz skrajnega anarholevičarstva. Seveda sta tudi Reporter in Demokracija pristranska, to drži. Toda če primerjam vse te tednike, lahko rečem, da je največ nizkih udarcev prišlo s strani Mladine.
Konec koncev pa je potrebno pogledati na zadevo s širše perspektive: tako rekoč velika večina medijev dejansko trobi v en rog in lahko samo enkrat ugibaš, v čigavo korist. Dobro, Finance ter RTV Slovenija se trudijo biti vsaj kolikor toliko nevtralni, dnevniki so vsi na strani levice, med tedniki sta edino Reporter in Demokracija takšna, da predstavljata alternativni pogled na družbeno in politično stvarnost. In zakaj bi bil "desen" pogled manj legitimen od "levega"? Morda zato, ker so "desni" kobajagi simpatizerji v drugi svetovni vojni poražene strani, kot piše Rado? Če smo že pri zgodovinskih delitvah: sem na strani zmagovalne strani, to je zahodna demokracija, ki pa je pri nas nismo imeli. Namesto enega totalitarizma (nacizem) smo dobili drugega (komunizem). Zato sem antinacist, antifašist in antikomunist. Po verski pripadnosti sem katoličan, po gospodarski plati sem "zmeren liberalec", po politični plati pa sem usmerjen "pomladno". Kakšnih idolov nimam, je pa res, da mi podtikajo "božje češčenje Velikega vodje JJ" tisti, ki sami častijo enonogega diktatorja in bi mu še vedno postavljali kamnite napise na Sabotinu.

Primož pravi ...

Spoštovani "agent", načeloma se strinjam z ugotovitvami v vašem prispevku.Povsem nepotrebno pa me naslavljate z "tovariš" čeprav me ta beseda ne moti, saj je bilo ravno tovarištvo v nekdanji skupni državi tudi pozitivna stvar, pri tem mislim na mladinske delovne brigade. Sicer pa nisem privrženec komunizma in se strinjam z strmenji da je potrebno odgovorne sodno obravnavati; na enak način tudi kolaborante. In če sem že pri tem, kdo najbolj nasprotuje da bi do tega prišlo? Ravno desnica ki bi eno stran rada prikazala kot pozitivno, ker se je že takrat borila proti komunizmu - pa čeprav kot sluga okupatorja. In skrajno desni časopisi ki jih omenjamo, odkrito navijajo za navedeno.
Vsekakor je potrebno na politiko in politike gledati kritično, vendar to večini ne gre. Vzroki pa so tako vsem jasni. V nadaljevanju ponovno navajam del preteklega komentarja, v katerem mislim da sem vse pojasnil. Ocena iz katerega medija prihaja več nizkih udarcev, pa je seveda presoja vsakega posameznika. In sploh si tu ne moremo biti edini če je folk razdeljen na naše in vaše in potem naši lahko delajo napake - pa to spregledamo.

Iz prejšnjega komentarja:

Kot redni bralec Mladine, kakor tudi Reporterja, ter nekdanjega Maga (v obeh različicah)seveda dobro vem kaj pišem. Od vseh omenjenih časopisov, pa lahko dodamo še Demokracijo, je najbolj objektiven tednik Mladina. To seveda ne pomeni da pri Mladini niso kdaj v preteklosti zapadli pod kakšen pritisk oglaševalcev ali levih politikov. Toda, kritično ost je ta tednik vseskozi držal in to zelo enakovredno napram levi ali desni politični opciji, z rahlim poudarkom kritike slednji. Torej nekoliko več kritičnih prispevkov o desni politiki (vključujoč afere ki so bile večinoma dokazane) in nekoliko manj kritičnih prispevkov o "njihovi" levičarski politiki. Ne smemo pozabiti da so bili pri Mladini kritični do vseh izpostavljenih politikov levice, od Drnovška, Kučana, Ropa, sedanjega premiera Pahorja in mnogih drugih.

To je Mladina, kaj pa nekdanji "Slivnikov" Mag, Reporter ali Demokracija? Kdaj ste v teh samooklicanih "neodvisnih" časopisih brali kritike na račun liderja desnice Janeza Janše? Rad bi videl ta članek oz. članke. Drži da je bilo precej kritičnih člankov do SLS, pa proti tistim ki so se izneverili desnici in so bili potem najhuje obravnavani. In zanimivost, vse časopisne kritike desnice (predvsem posameznikov) ki so bile zapisane v teh časopisih so bile istovetne z kritičnimi razmišljanji Janeza Janše - tudi časovno skladne.
Našteti časopisi, torej Reporter, nekdanji "Slivnikov" Mag in Demokracija so absolutni zaščitniki Janše in njegove stranke.

Bonifacij pravi ...

Primož, čeprav te je sram priznati, da si komunist, se obnašaš natanko tako.

Levica je tista, ki se tako trudi, da krivci ne bi bili kaznovani. Kar poglej primer Ribičič.

Kdaj je Mladina rekla kaj čez Kučana? Nikoli