Pivo, cvetje in Pahorjeva vlada (Reporter 27)

Če se bo Pahorjeva vlada odločila za odkup največjega slovenskega trgovca, bo to gotovo večji škandal kot njegova prodaja v času Janševe vlade.

igor.krsinar@revija-reporter.si

Bodoča vlada Boruta Pahorja je pred hudo preizkušnjo, kako bo preganjala gospodarski kriminal in hkrati sodelovala z gospodarstveniki, ki so jo pred volitvami gmotno podpirali. Z gospodarskim lobijem najbolj zlizana LDS Katarine Kresal bo prevzela notranje in pravosodno ministrstvo, ki bosta imela odločilen vpliv na pregon gospodarskega kriminala. Gospodarski minister Matej Lahovnik (Zares) in finančni minister France Križanič (SD), ki sta v preteklosti sodelovala s Pivovarno Laško, pa bosta odločala o prodaji državnega premoženja, kopičenju kapitala in varstvu konkurence. Tudi mandatar Borut Pahor se ni jasno izrekel, ali bo država odkupila nazaj Mercator, ki ga zdaj prodaja njegov predvolilni podpornik Boško Šrot.

Prvi mož Pivovarne Laško in z njo povezanih družb se za zdaj lahko počuti varnega. Na naše vprašanje, kakšni so bili postopki policije v primeru kazenskih ovadb zoper odgovorne iz skupine Pivovarne Laško in za katera kazniva dejanja gre, smo dobili odgovor: »Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana v zadevi še zbirajo obvestila v predkazenskem postopku, zato vam več podatkov ne more posredovati.«
Izbira prvega pendreka
Upati je, da na njihovo delo ne bo vplivala zamenjava na notranjem ministrstvu in vodstvu policije. Kot je znano, je prvi mož policije Jože Romšek že odstopil in napovedal, da bo uniformo dokončno odložil 9. januarja, ko odhaja v pokoj. Medtem pa je že stekel postopek izbire njegovega naslednika: rok za prijavo kandidatov na ta položaj se izteče 24. novembra, potem pa bo pristojna strokovna komisija uradniškega sveta ugotovila, kateri izmed prijavljenih kandidatov izpolnjujejo strokovna merila. Med njimi bo nova notranja ministrica Katarina Kresal izbrala novega generalnega direktorja policije. Verjeti je, da bo izbrala takšnega, ki bo z njo čim bolj kompatibilen oziroma bo po volji njene stranke in Pahorjeve vlade. Postopek izbire se lahko zavleče en mesec, do takrat pa bo posle še naprej opravljal stari generalni direktor. Če Kresalovi to ne bo všeč, ga bo lahko predčasno razrešila in imenovala vršilca dolžnosti. To bo lahko utemeljila tako ali drugače, dejanski vzrok pa bo lahko tudi opustitev preiskave zoper gospodarske podpornike trojčka SD-Zares-LDS, med katerimi je tudi Boško Šrot.
Na to nevarnost so opozorili tudi v največji opozicijski stranki SDS, kjer so na njihovi spletni strani med drugim zapisali, da se s tem, ko je oba represivna resorja (za notranje zadeve in za pravosodje) dobila v roke ista stranka obeta »hiter konec boja proti organiziranemu gospodarskemu kriminalu. Tajkuni odpirajo šampanjce.« Poleg Katarine Kresal, ki bo lahko po svoji podobi izbrala generalnega policijskega direktorja, bo pravosodni minister Aleš Zalar lahko vladi predlagal novega generalnega državnega tožilca, kot nekdanji prvi mož ljubljanskega sodišča pa bo lahko neformalno vplival na delo tožilcev in sodnikov. Sicer pa prvi tožilki Barbari Brezigar mandat izteče leta 2011, pred tem pa jo bo zelo težko razrešiti, razen če bi Zalar našel krivdne razloge.
Mercatorjeva najboljša soseda
Kresalova se je na očitke SDS odzvala z izjavo, da jih bo demantirala s svojim delom. Zelo se bo morala potruditi, da bo prepričljiva, saj je s svojim dosedanjim ravnanjem demantirala kvečjemu svojo izjavo. Ko je komentirala aktualne zaplete v zvezi z Mercator, je zagovarjala podobna stališča kot njen življenjski partner Miro Senica, katerega odvetniška pisarna zastopa »najboljšega soseda« v tožbi proti uradu za varstvo konkurence. Predsednica LDS je izjavila, da je odločba informacijske pooblaščenke glede podatkov, zaseženih v treh trgovskih družbah (Mercator, Spar, Tuš), potrdila, da je urad za varstvo konkurence kršil ustavo. Ob tem se je izgovarjala, da ni sporno, da komentira zadevo, v kateri odvetniška pisarna njenega partnerja zastopa Mercator v primeru, ko še ni zaključen. Podobno je bilo njeno stališče tudi v zadnjem primeru ob polemikah, ali naj država odkupu nazaj delež Mercatorja, ki ga zaradi gospodarske krize prodaja Boško Šrot: »Poslovno dogajanje znotraj Pivovarne Laško težko komentiramo, zagotovo pa prodaja našega največjega trgovca tujemu trgovcu v času gospodarske krize za slovensko gospodarstvo ne more biti dobra odločitev. Upravičena je lahko bojazen, da bodo na trgovskih policah izdelke slovenskih dobaviteljev zamenjali izdelki tujih proizvajalcev, še posebej v teh težjih časih, kar bo lahko dodatno negativno vplivalo na prodajo izdelkov domačih podjetij s tem tudi proizvodnjo in posledično povečalo nezaposlenost. Smo v časih, ko bi bilo potrebno naše gospodarstvo aktivneje ščititi, pri čemer bi veljalo razmisliti tudi o morebitnem nakupu Mercatorja s strani države po ugodni ceni in kasnejši prodaji, ko bo gospodarska situacija boljša, po višji ceni, kar bi bilo dobro tudi za vse davkoplačevalce.«
Varuhinja tajkunov
Zelo podobno stališče ima v zvezi z Mercatorjem tudi Draško Veselinovič, predsednik odbora za finance LDS. Tako je v najbolj brani sobotni prilogi v lasti Pivovarne Laško razmišljal: »da bi bilo smiselno, da bi država v teh razmerah morda kupila nazaj kakšno napol privatizirano podjetje in tudi nekaj malega tistih najpomembnejših, ki kotirajo na ljubljanski borzi in so tja prišla nenačrtovana in brez (nerazumljive) državne tržne podpore. Prodala (ampak tokrat resnično, seveda) bi jih takrat, ko bi bile čez kakšni dve leti razmere ugodnejše.« Veselinovič je sicer predsednik uprave Deželne banke Slovenije, ki je lastniško povezana s KD Group, na čelu katere je Matjaž Gantar, predsednik gospodarskega odbora LDS. V njem deluje tudi Tone Turnšek, nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško, sedaj zgolj njen nadzornik, za katerega se ugiba, ali je bil res toliko neumen, da je ves imperij Pivovarne Laško po prevzemu Uniona, Fructala, Radenske in Dela zaupal v trajno last svojemu nasledniku Bošku Šrotu ali pa je vendarle tudi sam eden od skritih lastnikov vsega skupaj. Matjaž Gantar bo svojo visoko ceno za prestop v vrste LDS skoraj zagotovo že kmalu izstavil, ko bo država spet prodajala kakšno premoženje. Znano je, da ga najbolj zanima lastništvo v bankah in njegove sanje bodo lahko kmalu postale resničnost, če bo Veselinovič prevzel NLB, kjer se februarja prihodnje leto izteče funkcija predsednika uprave Marjanu Kramarju. Težko je verjeti, da se bo zgolj zadovoljil s poslansko klopjo, za katero bi sedel kot nadomestni poslanec po izvolitvi Katarine Kresal za ministrice, ampak jo bo najbrž prepustil Tonetu Anderliču.
Na pomoč Katarine Kresal pa lahko računa še predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, katerega članstvo v LDS se mu je obrestovalo že pri oblikovanju koalicijskega sporazuma. Medtem ko sta se SD in Zares zavzemala za združitev HSE in Gen energije (združeno družbo naj bi prevzel Vlado Dimovski), je temu nasprotovala LDS, saj ima v zvezi z Genom svoje načrte tudi Bavčar, katerega Istrabenz je solastnik njegove hčerinske družbe Gen-I. V koalicijskem sporazumu tako zdaj piše, da bodo »proučili in spremenili organiziranost Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Gen energije, d. o. o., da bi ju povezali ter tako zagotovili, da trženje cenejše električne energije vpliva pozitivno na ceno elektrike za vsa slovenska gospodinjstva in industrijo.« Po naših podatkih članske knjižice LDS še ni vrnil niti predsednik uprave DZS Bojan Petan, ki se raje kot z izdajanjem Dnevnika (ta je sicer uredniško bližje Gregorju Golobiču) ukvarja s Termami Čatež, katerih večinski lastnik je postala njegova DZS. Enako velja za predsednika uprave Viator-Vectorja in z njim povezanih družb, med njimi je tudi Sistemska tehnika, ki v času Janševe vlade ni prišla do donosnega posla z vojaškimi oklepniki. Zaščito Katarine Kresal in Pahorjeve vlade pa bo verjetno uživali tudi Romana Pajenk, direktorica »tajkunske« Probanke, Cvetka Selšek (SKB), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Danilo Toplek (Talum v večinski lasti Elesa), ki je sicer član SD, in še mnogi drugi njihovi podporniki...

Več v 27. številki revije Reporter, 17. novembra 2008
http://www.revija-reporter.si/arhiv/2008/stevilka_27_leto_2008.html