sreda, 05. marec 2008

Nagrada za upor proti mafiji

Jurčičeva nagrada je največja čast, ki lahko doleti slovenskega novinarja. Dobila so jo največja peresa sedme sile, letos pa je ta čast doletela mene in moje sodelavce, s katerimi sem si delil najlepše in tudi najtežje trenutke novinarskega dela na Magu. Nagrado smo dobili zaradi naše uporniške drže v času, ko so namesto nas, novinarjev, skušali revijo urejati predstavniki Pivovarne Laške, ki je lastnica časopisne hiše Delo, v okviru katere zadnji dve leti izhaja tednik Mag. Spor se je končal tako, da je nadzorni svet nazadnje imenoval odgovornega urednika iz svojih vrst, čeprav so zoper njegovo imenovanje glasovali prav vsi redno zaposleni novinarji Maga. Novi odgovorni urednik je mesto sprejel, s seboj pripeljal še nekaj novinarjev Dela, njegovega predhodnika Silvestra Šurlo pa so premestili v drugo edicijo Dela. Prodaja Maga se je skoraj prepolovila, zato je povsem na mestu vprašanje, ali je bil to namen uredniških sprememb na tedniku. Ali sta se glavna likvidatorja Maga Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek s tem želela maščevati neposlušnim novinarjem? Predstavnika lastnika je vsebina Maga očitno tako zelo motila, da se nista zmenila za njegove pozitivne rezultate. V času, ko je Delo izgubilo 75 tisoč bralcev, je po rezultatih nacionalne raziskave branosti Mag pridobil 19 tisoč bralcev. Lastniki so se torej odločili za zamenjavo bolj uspešnega urednika. Razumi kdor more! Seveda se to ni zgodilo iz poslovnih razlogov, ampak zaradi vsebine, torej iz političnih motivov. Spominjam se, kako mi je takratni v. d. odgovornega urednika Silvester Šurla konec septembra pripovedoval, da bi moral po naročilu ASK napisati članek v korist Pivovarne Laško. Temu se je odločno uprl, pri tem ga je podpiral takratni predsednik uprave Dela Danilo Slivnik. Njega so kmalu za tem „odstopili“, na Šurlo pa sta nadzornika ASK in Zdolšek naslavljala nove in nove zahteve glede prispevkov v Magu. Motila ju je zlasti politična vsebina Maga, čeprav Pivovarna Laško ni politična stranka, ampak gospodarska družba, ki naj se ne bi ukvarjala s politiko. Pri tem sta dala nadzornika Šurli vedeti, da njegov status ni urejen in mu obljubila podporo pri imenovanju za odgovornega urednika Maga. Ker vsebine Maga ni prilagodil njunim zahtevam, ga nadzorni svet ni imenoval za odgovornega urednika, ampak je objavil javni razpis in „čisto po naključju“ se je nanj prijavil član nadzornega sveta in vrst delavcev ter nazadnje bil tudi izbran.

Teh umazanij nisem mogel mirno gledati. Ko je Šurla o politično-kapitalsko motiviranih pritiskih spregovoril na nacionalni televiziji, sem sklenil napisati izjavo, s katero smo ga podprli tudi vsi redno zaposleni novinarji. Sledile so tudi druge protestne izjave, v katerih smo izražali svoj upor proti grobem vmešavanju v novinarsko avtonomijo. Vedeli smo, da se spuščamo v nevarnost in da je lahko ogrožena tudi naša finančna eksistenca in poklicna kariera, saj smo se uprli najbolj nevarnim ljudem v državi. Pivovarna Laško obvladuje Pivovarno Union, Fructal, Radensko, Mercator, Delo, Večer... Od kod je vzela denar za ustvarjanje tako velike gospodarske mreže, ni znano, čeprav moramo navadni državljani davkariji prijaviti vsak zasluženi cent. Prav tako ni znano, od kod denar podjetju Kolonel, ki prek Infond Holdinga obvladuje ves ta finančno-trgovsko-medijski konglomerat. Znano je le, da ta skrivnostna družba nima niti enega zaposlenega, ampak samo poštni nabiralnik nekje v Šiški. Vse skupaj spominja na mafijsko združbo, ki bi se povrhu vsega rada ukvarjala še s politiko in namesto volivcev odločala o tem, kdo bo vodil državo. Ljudje, ki so se sprli z vlado, ker je ta stopila na prste njihovem nadaljnjem grabežu, so proti vladi uporabili svoje časopise. Posledica tega je bila tudi uredniška zamenjava na Magu. Novinarji, ki smo se temu uprli, pa smo bili odrinjeni na stranski tir. Videti je, da smo izgubili boj s surovim kapitalom, toda vojne še zdaleč ni konec. S podelitvijo Jurčičevih nagrad smo postali moralni zmagovalci. Boško Šrot, ASK in Stojan Zdolšek si tega gotovo niso želeli. Najbrž so mislili, da bomo Magovi novinarji brez Slivnika postali njihov lahki plen. Zelo so se zmotili. Za nekdanje bralce Maga predstavljamo upanje, da bodo kmalu dobili svoj novi časopis. Morda se bo to zgodilo zelo kmalu. Pustite se presenetiti! Nasvidenje v naslednjih bitkah!


Posnetek podelitve Jurčičevih nagrad je objavljen na spletnem časopisu Požareport.

http://www.pozareport.si/?Id=direkt&View=novica&novicaID=157


Dogodek pa je spremljala tudi STA.


Jurčičeva nagrada nekdanji Magovi ekipi

2767jurciceve_nagrade.jpg

Jurčičevi nagrajenci 2007: Biserka Karneža Cerjak, Brigite Ferlič Žgajnar, Nenad Glücks, Igor Kršinar in Silvester Šurla ter predsednik Sklada Josipa Jurčiča Drago Demšar.

(Foto: Demokracija.si)

Ljubljana, 4. marca (STA) - V Narodni galeriji v Ljubljani so v torek slavnostno podelili nagrade Sklada Josipa Jurčiča namenjene novinarjem, svobodnim publicistom in urednikom. Nagrado so prejeli nekdanji v.d. odgovornega urednika Maga Silvester Šurla ter novinarji Igor Kršinar, Nenad Glücks, Biserka Karneža Cerjak in Brigita Ferlič Žgajnar.

V uvodu slovesnosti je predsednik Sklada Josipa Jurčiča Drago Demšar dejal, da so pred 15 leti, ko so ustanavljali sklad, v ustanovno listino zapisali, da gre za ustanovo, ki bo “nagrajevala resnicoljubnost kot moralno načelo slovenskega novinarstva”. Letošnji nagrajenci so po njegovem dokazali, da od tega načela ne odstopajo, pač pa ga uresničujejo po svojih najboljših močeh.

Hkrati so po njegovem nagrajenci primer, kako se takšna drža v našem okolju “kaj hitro slabo obrestuje”. Spomnil je, da so nagrajence “lastniki medija in njegovi politični upravljavci iz ozadja, namesto da bi jih podpri, postavili na stranski tir”. “Prepričani smo, da jih bo takšen poseg v njihovo poklicno in osebno integriteto še bolj utrdil v tej drži in jih vzpodbudil v iskanju novih možnosti, da svojo kritično besedo uveljavijo v javnosti,” je dejal Demšar. Če se bodo takšni procesi v našem medijskem prostoru nadaljevali, pa bomo sicer po njegovih besedah “kaj kmalu obtičali v rumenem provincialnem samozadovoljstvu, ko ne bo več dovolj, da se okreše iskra, pač pa da trešči tudi kakšna strela”.

Kot so v utemeljitvi nagrad zapisali organizatorji, je tednik Mag dolga leta pomenil pomembno vsebinsko obogatitev slovenskega medijskega prostora. “V letih slovenske politične in ekonomske tranzicije je postal sinonim za drugačnost sredi kontinuitete tukajšnjega novinarstva. Njegovo raziskovalno delo, ki je razkrivalo raznovrstno politično in ekonomsko polaščanje, njegova kritika tranzicijskih pojavov in analitično komentiranje družbenih procesov je prinašalo v tukajšnje razmere - obremenjene z dediščino nedemokratičnega režima in novinarske nesvobode - svežino, pogum in jasnost,” je zapisano.

Zaradi tega je bil tednik skupaj s svojimi novinarji pogosto izpostavljen napadom vladajoče politike, pritiskom ekonomskih lobijev, ki so mu odtegovali oglase in ga skušali na ta način zadušiti, večkrat pa se je zaradi svojega pisanja celo znašel pred sodiščem,” piše v obrazložitvi.

V času, ko je tednik Mag prišel pod okrilje Delove hiše, so se, kot je zapisano, za nekaj časa materialne in organizacijske razmere za njegovo delo izboljšale in pod vodstvom Silvestra Šurle mu je začela rasti tudi naklada: “Toda prav v tem obdobju se je začel na v. d. odgovornega urednika in Magove novinarje eden najhujših pritiskov na neodvisno novinarstvo, kar smo jim bili priče v samostojni in demokratični Sloveniji. Silvestru Šurli so se nadzorniki Dela začeli vmešavati v njegovo delo, posegati v koncept in vsebino ter tako poskušali žanrsko in nazorsko jasno profilirani kritični tednik podrediti kapitalskim in političnim interesom njegovih lastnikov.”

Novinarji Silvester Šurla, Igor Kršinar, Nenad Glücks, Biserka Karneža Cerjak, Brigite Ferlič Žgajnar “so se temu početju pogumno, odločno in javno zoperstavili”. “Posledica tega je bila, da so novopečeni kapitalski mogotci in njihova tovarišija pripeljali v Mag bolj prilagodljivo novinarsko ekipo, ki je nemudoma močno spremenila njegovo vsebino, hkrati pa skuša ohraniti groteskni videz, kot da se s tednikom ni nič bistvenega zgodilo, čeprav vsi vemo, da imamo opraviti s posegom v neodvisnost novinarstva, ki se je tukaj pripetila v vsej svoji nedemokratični temeljitosti,” so še zapisali organizatorji. In dodali: “Včasih je o tovrstnih zadevah odločala partija, danes pa odloča kapital.”

Silvester Šurla je na vprašanje STA, kaj mu pomeni nagrada, odgovoril, da vsaka nagrada pomeni vzpodbudo za nadaljnje delo, vendar pa ima nagrada, ki so jo dobili, “nek grenak priokus”. “Dobili smo jo zato, ker smo se uprli pritiskom, ki so jih na nas lani izvajali predstavniki Pivovarne Laško v nadzornem svetu časopisne hiše Delo,” je dejal. Ponovil je, da je lani prišlo do nasilnega prevzema uredništva in radikalne spremembe uredniške politike, zaradi česar je časopis samo v enem mesecu izgubil več kot tretjino bralcev: “To je cena lomastenja predsednice nadzornega sveta Andrijane Starina Kosem.”

Sklad sta decembra 1993 ustanovila skupščina Nove revije in upravni odbor Društva slovenskih pisateljev zaradi vse pomembnejše vloge medijev v slovenski družbi. Sklad, ki nosi ime pisatelja, novinarja in urednika Josipa Jurčiča, vsako leto podeli nagrade, ki jih izročijo na Jurčičev rojstni dan, 4. marca. Nagrade so sicer prvič podelili leta 1994.


1 komentar:

agent pravi ...

Igor, iskrene čestitke za nagrado. Za Silvestra Šurlo je to že druga Jurčičeva nagrada. Ste moralni zmagovalci, čeprav se zavedam, da ima Jurčičeva nagrada med "repovžki" izrazito slabšalen prizvok. Dejstvo pa je, da ste se pogumno uprli nadaljevalcem nekdanjega Mačkovega partijsko-gospodarskega imperija. Sedanji turbokapitalisti so se prebarvali na zeleno, svojo umazano raboto pa nadaljujejo. V ta namen uporabljajo svoje reptile (plazilce) in bicikliste (po Kidriču - to so bili partijci, ki so upogibali hrbet in pritiskali navzdol), ki so prišli na Mag in ga spremenili v nekakšno kopijo Mladine. Ampak lepega dne jim bomo nataknili roge, da bodo takšni kot tisti kozel... Čisto tako "usput", Laško ima spet novo flaško, takoj za tem pa je še Union dobil novo flaško. Vse je ena in ista mafija.