 Igor Kršinar: Zanimivo je, da ima Boško Šrot Gregorja Golobica raje kot svojega brata. Med nekdanjimi novinarji Maga, ki bodo ustvarjali novi tednik Reporter, je tudi Igor Kršinar – Spregovoril je o zapletih z nekdanjim delodajalcem, družbo Delo, o razlogih, ki so jih prisilili v odhod, ter še o kom in čem
Piše: Boris Krajnc
V ponedeljek bo izšla prva številka Reporterja. Po čem se bo razlikoval od Maga?
»Predvsem bo bolj podoben tujim revijam s splošnoinformativnimi vsebinami. Takšne revije v Sloveniji še ni, zato bo za mnoge bralce presenecenje. Preprican sem, da bo tudi njegova vsebina še boljša, kot je bila v "starem" Magu.«
Kakšna bo politična in vrednostna usmeritev Reporterja?
»Skušali bomo biti nevtralni in nepristranski do vseh politicnih opcij, predvsem pa bomo zvesti bralcem, ki si želijo casopis z drugacnimi pogledi na politiko, gospodarstvo, družbo, kulturo ... Takih casopisov v Sloveniji manjka, ne samo tedenskih, tudi dnevnih.«
Novinarji Reporterja imate težave z nekdanjim delodajalcem, družbo Delo, d. d., saj vam njen direktor Peter Puhan noče zaključiti delovnih knjižic, predsednica nadzornega sveta Dela Andrijana Starina Kosem pa zoper vas napoveduje tožbo. Je zaradi tega projekt Reporter ogrožen?
»Niti slucajno. Prva številka Reporterja bo izšla 19. maja, ne glede na nagajanja casopisne družbe Delo. Presenecen pa sem, ker od nas predsednik uprave Dela Peter Puhan zahteva dosledno spoštovanje trimesecnega odpovednega roka, ceprav sam kot generalni direktor Slovenskih železnic ni spoštoval predpisanega šestmesecnega odpovednega roka, ampak je takoj naslednji dan po imenovanju odšel na Delo. Bolje obvešceni celo pravijo, da je nato nekaj casa še uporabljal službeni avtomobil prejšnjega delodajalca in se z njim vozil v novo službo na Delo. Verjamem, da se je zaradi tega znašel v osebni stiski, zato mu je nerodno, da bi nas sprejel na sestanek, na katerem bi se lahko o odprtih vprašanjih odkrito pogovorili. Preprican sem, da je on zgolj izvajalec nadzornega sveta in da sta tista, ki nam nagajata, pravzaprav predsednica Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek. Šurlovi ekipi najbolj zamerita, ker se je zelo glasno uprla njunemu pritisku na uredništvo, nato pa nasilnemu prevzemu uredniške politike, ki se je v naslednjih mesecih povsem spremenila. Ne morem verjeti, da v Delu, kjer je zaposlenih vec kot 200 novinarjev, niso sposobni prej kot v treh mesecih nadomestiti petih novinarjev, ki smo odšli na Reporter. Na Magu so za naše nadomestke poskrbeli že takoj po uredniški zamenjavi, Silvestra Šurlo pa so celo nezakonito premestili v drugi medij.«
Kako pa je s tožbo Andrijane Starina Kosem?
»Zaradi cesa pa naj bi nas ta gospa tožila? Ker se nismo hoteli strinjati, da bi pisali po njenem nareku, in smo se temu uprli? Mar ona misli, da smo novinarji njeni hlapci? Zaradi laži, ki jih je v zvezi z nami izrekla v intervjuju za Vecer, smo že napovedali kazensko in odškodninsko tožbo. Ne moremo si dovoliti, da bo nam ona ocitala, da smo mi pozivali bralce, naj se odrecejo Magu. Takratni v. d. odgovornega urednika Silvester Šurla je bralce celo posebej pozval, naj ostanejo narocniki Maga. Kot predstavnik zastopstva novinarjev Maga pa sem nadzorni svet pozval, naj ne sprejema odlocitev, ki bi bile v nasprotju s pricakovanji naših bralcev, saj so nekateri že takrat napovedali, da bodo ob morebitni zamenjavi Silvestra Šurle odpovedali narocnino. Kljub temu je nadzorni svet pod vodstvom Andrijane Starina Kosem ignoriral bralce, to pa je privedlo do prepolovitve prodaje tega tednika.«
Kaj je vaše sporočilo lastniku Pivovarne Laško (in s tem tudi Dela) Bošku Šrotu, ki se je končno nehal sprenevedati in se razkril kot največji slovenski tajkun?
»Novinarji smo po münchenski deklaraciji, na katero se sklicuje celo statut družbe Delo, zavezani izkljucno javnosti, to je svojim bralcem, ta zaveza ima prednost pred lojalnostjo lastnikom medijev, strankam in kateri koli vladi. Najvecji slovenski tajkun se mora zavedati, da bralci casopisov ne berejo zaradi mocnih in mogocnih lastnikov, ampak izkljucno zaradi novinarskih prispevkov. Ce bi se Pivovarna Laško ukvarjala izkljucno z zagotavljanjem materialnih možnosti za cim boljšo prodajo medijev v njeni lasti in ne bi "varila" tudi politike, potem blagovna znamka Mag ne bi bila unicena in tudi prodaja Dela bi bila verjetno veliko boljša.«
Vas je ob vseh lastniško političnih kapitalskih pritiskih na nekdanje novinarje Maga presenetila ignorantska drža Janeza Markeša, zdaj odgovornega urednika časnika Delo, pred tem pa vašega dolgoletnega sodelavca pri Magu?
»Ta njegova ignorantska drža me je zelo pretresla. Z Markešem sem se dobro razumel, ko je bil odgovorni urednik Maga in pred tem namestnik odgovornega urednika, v dobrih odnosih sva bila tudi, ko je bil urednik pri dnevniku Slovenec. Glede na njegove zapise v preteklosti sem pricakoval, da nas bo nekako podprl ali vsaj posredoval pri predsednici nadzornega sveta, naj se preneha vmešavati v uredniško politiko Maga. Žal sem pozneje slišal, da je o svojih nekdanjih sodelavcih na sejah nadzornega sveta ali uredniških kolegijih Dela govoril zelo slabo.«
Se pridružujete mnenju mnogih, da je svoje novinarsko ime prodal za solde Pivovarne Laško?
»Zares me zanima, kaj je kljubovalo spremembam njegovega vrednostnega sistema. Spominjam se, da je leta 2003, ko je Pivovarna Laško kupila delež v Delu, zapisal, da imajo Slovenci problem, kako se ohladiti v vodi in kako ob tem piti neužitna slovenska piva, ki se prek mocno politicno motiviranih medijev razglašajo za nacionalno dobrino. Zdaj ima Markeš resen problem, ali je bil verodostojen takrat, ko se je upiral pitju laškega piva, ali zdaj, ko z njim zaliva celo Delovo stolpnico. Podobno je tudi z njegovimi prijatelji iz stranke Zares, ki jih je kot namestnik odgovornega urednika Maga kritiziral, zdaj pa se marsikateri Delov novinar boji, da ga bo njihova dolga roka dosegla prav preko Markeša.«
Po vašem ima zdaj poleg SLS po svojem predsedniku Bojanu Šrotu (bratu Boška Šrota) odločilno vlogo na uredniško politiko časnika Delo tudi stranka Zares Gregorja Golobiča.
»Zanimivo je, da ima Boško Šrot Gregorja Golobica raje kot svojega brata. Morda pa le ni tako povsem samostojen in mogocen, kot se predstavlja, in ima nad sabo še kakega (politicnega) botra.« Novinar ste od časov slovenskega osamosvajanja. Kako ocenjujete sedanji položaj novinarstva in svobode medijev v Sloveniji? »Temeljni problem slovenskega novinarstva je, da v Sloveniji nimamo pluralnega medijskega prostora. Če tri največje časopisne hiše, velik del lokalnega tiska in radijskih postaj obvladujejo lastniki, ki so povezani z levo politično opcijo, potem je razumljivo, da je tudi uredniška politika v omenjenih medijih bolj naklonjena strankam, ki so z njihovim medijem lastniško povezani. Kot je znano, Delo in Večer lastniško obvladuje Boško Šrot skupaj s še nekaterimi direktorji, ki jih lahko srečamo na zasedanjih Kučanovega foruma. Predsednik uprave družbe, ki lastniško obvladuje Dnevnik, pa je še vedno član LDS, čeprav se včasih zdi, da je uredniška politika bližje Zares ali SD. Ampak vse štiri formacije spadajo v isti politični pol, drugega so pravočasno ustavili. Meni se ob tem seveda zastavlja vprašanje, ali lahko volivci kot bralci dobijo celovite in vsestranske informacije o dogajanju v državi, če medije obvladuje zgolj ena politična opcija. Ali lahko govorimo o svobodi tiska, če novinarji lahko izbirajo zgolj med uredniškimi politikami ene politične opcije? No, nekaj malo prostora je vendarle ostalo za tiste, ki razmišljamo drugače.« |
Ni komentarjev:
Objavite komentar