Uvodnik za Ampak (maj 2008)

Vrnitev odpisanih

Sredi maja bo izšla prva številka nove slovenske splošno informativne revije Reporter. Njeno glavno ustvarjalno jedro bo sestavljala odpisana novinarska ekipa tednika Mag, ki se je po brutalnem lastniško-kapitalskem prevzemu uredniške politike znašla na stranskem tiru, nekdanji vršilec dolžnosti odgovornega urednika Silvester Šurla pa je bil celo nezakonito premeščen v drugo edicijo. Reporter bo predstavljal pogled z druge strani oziroma bo korektiv v siceršnjem medijsko enoumnem prostoru, ki ga obvladuje ena politična opcija, njegova uredniška politika bo zavezana izključno bralcem.

Zgodba o obračunu Pivovarne Laško in njenih političnih botrov s tednikom Mag je sicer javnosti že znana in sodi v epilog sprememb v medijih, ki so se zgodile v lanskem letu. Začelo se je s prevzemom časopisne družbe Delo: lani spomladi je pivovarna pokupila delnice Dela, ki so bile v lasti kapitalske in odškodninske družbe, torej posredno države. Ta kupčija je bila sporna iz več razlogov: ker premier Janez Janša s tem ni soglašal, sta očitno paradržavna sklada delnice prodala mimo vlade, pred prodajo ni bil objavljen javni razpis za prodajo, ampak se je vse zgodilo v dogovoru s kupcem Pivovarno Laško. Najbolj odgovorna za to prodajo je bila takratna državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem, ki je predsedovala tudi nadzornemu svetu kapitalske družbe, po odhodu s politične funkcije pa jo je pivovarna imenovala za predsednico nadzornega sveta Dela. Junija je napisala ostro pismo in v njem obtožila predsednika vlade vmešavanja v gospodarske družbe in medijske hiše ter napovedala, da bo sama nadzorovala svobodo tiska. Spremembe so nato z mesta odgovornega urednika Dela odnesle Petra Jančiča, oktobra pa še predsednika uprave Dela Danila Slivnika, ki ga je nasledil sošolec ASK Peter Puhan. Sočasno so se spremembe zgodile tudi v časopisni družbi Večer, ki je (bila) s Pivovarno Laško lastniško povezana prek večinskega lastnika Infond Holdinga in Dela: z mesta predsednika uprave se je poslovil Milan Predan, na njegovo mesto pa je bil imenovan še en sošolec ASK Uroš Skuhala. Odgovorni urednik Tomaž Ranc je vsaj za zdaj našel skupen jezik z novo upravo in lastniki, podobno kot odgovorni urednik Dela Janez Markeš, ki je bil pred tem celo odgovorni urednik Maga. Tako Delo kot Večer sta po spremembah postala napadalna do vlade oziroma premierja Janše in naklonjena opoziciji, še zlasti stranki Zares, ki jo vodi dolgoletni kadrovik v LDS Gregor Golobič.

Naslednja tarča nove politične usmeritve pivovarne Laško je postal Mag, kjer so od v. d. odgovornega urednika Silvestra Šurle zahtevali spremembo uredniške politike ter se vmešavali v posamezne članke in intervjuje. Ker se kapitalsko-političnim pritiskom predsednice nadzornega sveta Dela ASK in podpredsednika Stojana Zdolška ni uklonil, ga nista imenovala za odgovornega urednika, ampak sta izbrala Vesa Stojanova. Izbira niti ni bila težka, saj je bil Stojanov član nadzornega sveta in predsednik sveta delavcev Dela (samoupravljanje je očitno še vedno v sozvočju z nekdanjo politiko). Ta je po prevzemu uredniških vajeti vsebino časopisa uskladil s pričakovanji nadzornega sveta oziroma lastnika, toda radikalne spremembe uredniške politike niso sprejeli bralci, ki začeli revijo množično zapuščati. Zadnja številka Maga pod vodstvom Silvestra Šurle se je prodala v višini 13.700 izvodov, kar je primerljivo s prodajo Mladine, sedanja prodaja pa se giblje med šest in sedem tisoči. Šurlo so nezakonito prerazporedili v uredništvo brezplačnika Total tedna, še prej pa so iz Dela na Mag pripeljali nekaj novinarskih okrepitev, ki so bistveno pripomogle k spremembi uredniške politike tega tednika. Nekdanji odgovorni urednik Maga Janez Markeš, ki je ostal v udobnem fotelju odgovornega urednika Dela, zaradi tega ni niti malo protestiral in je zamenjavo celo odkrito podpiral. Stara novinarska ekipa Maga ni imela možnosti, da bi zaradi nestrinjanja zaradi spremembe uredniške politike tednik zapustila in se kar takoj zaposlila kje drugje, kot so to lahko storili novinarji Dela, ki so pred dvema letoma odšli na Dnevnik. Poiskati je morala drugega založnika za izdajanje podobne revije in ga kljub vsem zaprekam vendarle našla.

Ob spremembah, ki so se zgodile v medijih, ne smemo prezreti sprememb, ki so se zgodile v politiki. Spomladi lani je namreč nastalo združenje Zares, ki so ga ustanovili odpadni poslanci LDS, jeseni pa se je preoblikovalo v stranko, ki jo je prevzel dolgoletni kadrovik LDS Gregor Golobič. Kmalu za tem so se spremembe zgodile še v vladni SLS, kjer je Janeza Podobnika na čelu stranke zamenjal Bojan Šrot, zaradi česar so odnosi med SDS in SLS postali spet zelo napeti. Politično-kapitalski pritiski na uredništvo Maga so se tako dogajali prav v času, ko so si nekdanji funkcionarji nekdanje vladajoče stranke privezali oranžne kravate, položaj predsednika vsakokratne koalicijske partnerice pa je prevzel brat Boška Šrota, predsednika uprave Pivovarne Laško. Zanimivo, da sta si leto pred tem oranžne šale nadela veljaka SLS Bojan Šrot in Franc Kangler, celjski in mariborski župan, ki oba veljaka za zagovornika slovenskega kapitala. Očitno pa je šefu pivovarne bolj kot brat pri srcu Golobič. Med novinarji se namreč govori, da se je podpredsednik nadzornega sveta Dela Stojan Zdolšek hvalil, da naj bi Golobič kot pogoj za prevzem stranke Zares postavil vnovičen vpliv na medije in da ga je pivovarna uslišala.

Boško Šrot in Gregor Golobič imata skupnega vplivnega političnega prijatelja, bivšega predsednika Milana Kučana, ki se je prav tako sklenil vnovič politično angažirati. Na dan lokalnih volitev se je Kučan pojavil na kosilu skupaj z novoizvoljenim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in njegovim političnim svetovalcem Golobičem. Janković je hkrati eden od ustanovnih članov Kučanovega Foruma 21, prav tako kot tudi nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek. Njegov naslednik Boško Šrot pa se je s Kučanom znašel v navezi po sporu z Janšo. Junija sta se srečala na počitnicah v Dalmaciji, da sta bila tudi pozneje v stikih, pa sklepamo iz Šrotovega pričanja na koprskem sodišču, kjer je izjavil, da ga je Kučan decembra poklical z željo, da bi z Jankovićem zgladila stare spore okoli prodaje Mercatorja. Težko je verjeti, da spremembe uredniške politike v medijih, ki jih lastniško obvladuje Pivovarna Laško, niso v sozvočju z dogovori med političnimi veljaki, saj so mediji leto pred volitvami odkrito stopili na stran opozicijskih strank. Kučanov politični angažma na strani opozicije pa je videti tudi v zadnjih skupnih nastopih prvakov SD, Zares in LDS Boruta Pahorja, Gregorja Golobiča in Katarine Kresal. Ko je Kučan v intervjuju za Dnevnik konec lanskega leta na vprašanje, ali se bo politično angažiral, odgovoril: „Zares me mika“, so se te izjave najbolj ustrašili v Pahorjevi SD. Nato je Pahor korenito obrnil svojo politiko, v svoje vrste povabil Mitjo Gasparija, ki ga je menda Kučan videl kot možnega premierja leve vladne koalicije, ter se nato javno odpovedal veliki koaliciji SD in SDS. Zatem se je Kučan pojavil na javni tribuni SD, Pahor pa skupaj z Golobičevo in Kresalovo. Seveda je vprašanje, kako bodo vrnitev bivšega predsednika v politično, gospodarsko in medijsko ozadje sprejeli volivci. Podobno tudi ni znano, kako se bo obrestoval politični angažma Pivovarne Laško, saj ni nujno, da bodo na jesenskih volitvah zmagale stranke z njeno podporo. Vsekakor pa politično-gospodarska elita, ki jo podpira Kučan, ne more vplivati na vse dogodke v Sloveniji. Eden izmed takih bo zagotovo tudi izid prve številke Reporterja 19. maja 2008.