Spopad ekip (Reporter 13)

Igor.krsinar@revija-reporter.si

Sredi avgusta se bo tudi uradno začela predvolilna kampanja. Stranke bodo predstavile svoje kandidate za poslance, dve največji pa tudi vsaka svojo ministrsko ekipo. Medtem ko je ponudba največje vladne stranke že znana, bo največja opozicijska stranka svojo alternativno ekipo predstavila konec meseca. Manjše stranke pa svojih izbrancev za ministre niti ne želijo predstavljati, čeprav tudi njihove želje po resorjih niso ravno skromne.
Slovenska demokratska stranka bo svoje kandidate za poslance predstavila na festivalu 16. avgusta v Šentvidu pri Stični, dva dni prej pa jih bodo potrdili na svetu stranke. Bolj ali manj je znano, da bodo med njimi tudi vsi njihovi ministri vlade Janeza Janše razen Iztoka Jarca, ki se namerava vrniti v diplomacijo. Vladna ekipa je v bistvu znana, zato je ne bodo posebej predstavljali, vsi aktualni ministri pa so tudi vodje resorjev v strokovnem svetu stranke. Resor za gospodarstvo denimo vodi Andrej Vizjak, javno upravo dr. Gregor Virant, kmetijstvo Iztok Jarc, kulturo dr. Vasko Simoniti, notranje zadeve Dragutin Mate, razvoj dr. Žiga Turk, šolstvo dr. Milan Zver, zdravje Zofija Mazej Kukovič in zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. Druge resorje pa vodijo: predsednik DZ France Cukjati delo, družino in socialo, predsednik vladnega strateškega sveta dr. Peter Groznik finance, državni sekretar na notranjem ministrstvu Zvonko Zinrajh obrambo, poslanec Zvone Černač okolje in prostor, državni sekretar dr. Vinko Gorenak pravosodje, državni sekretar na tem ministrstvu dr. Peter Verlič promet, župan Murske Sobote Anton Štihec pa regionalni razvoj. Ti možje bi lahko zasedli resorje, ki jih zdaj zasedajo kolegi iz koalicijskih strank, če bi prišlo do sprememb pri delitvi ministrstev. Ni pa znano, kdo bo nasledil Iztoka Jarca, če bo SDS še želela voditi kmetijsko ministrstvo.
Prestavljanje datuma
Socialni demokrati naj bi svoje kandidate za državni zbor predstavili na konvenciji 21. avgusta, potem ko jih bodo uradno potrdili na seji svojih organov. Alternativno ministrsko ekipo pa naj bi videli šele konec meseca oziroma po nekaterih namigih celo šele na začetku septembra. Možno je, da se bo to zgodilo 28. avgusta v Mariboru, ko bo tam potekala prva predvolilna prireditev, lahko pa bodo to storili pozneje na kaki drugi predvideni ali posebni prireditvi. Zanimivo je, da se je o Pahorjevi alternativni vladi veliko govorilo in špekuliralo že lani, njeno predstavitev so napovedovali za spomladi letos, potem pa so dogodek prestavljali na poletje, na začetek avgusta in nato na konec meseca. Prvak Borut Pahor je kot svojega kandidata za podpredsednika vlade javno predstavil le Mitjo Gasparija, nekdanjega finančnega ministra v Drnovškovi vladi, pozneje guvernerja Banke Slovenije in nazadnje kandidata LDS za predsednika države. Kritiki so Pahorju očitali, da prezgodaj predstavlja drugega moža svoje vlade in da je obšel morebitne koalicijske partnerje. Dejstvo pa je, da se je Pahorju mudilo speljati Gasparija iz rok LDS, ker se je ta omenjal kot možen mandatarski kandidat levice z blagoslovom nekdanjega predsednika Milana Kučana.
Odpisana zakonca
Neuradno je slišati, da je nabor možnih imen za ministre iz vrst SD opravljen, vendar pa še Pahor ni sprejel dokončne odločitve. Nekateri naj bi bili tako rekoč že dogovorjeni, veliko pa naj bi jih dobili iz strokovnih vrst. Bolj ali manj je jasno, da bo ob Pahorju v njegovi morebitni vladi sedel podpredsednik dr. Igor Lukšič, ki velja za resnega kandidata za šolskega ministra. Za ta resor je precej zagreta tudi predsednica ljubljanskega odbora dr. Metka Tekavčič, ki se je sicer uspela preriniti na položaj predsednice strokovnega odbora za znanost in izobraževanje. Njena prednost naj bi bila, da je ženska, slabost pa, da ni posebej priljubljena v javnosti, saj je izgubila že tri lokalne volitve, za poslanko pa ne kandidira, ker bi verjetno preveč poslabšala rezultat stranke v volilnem okraju. Kot rezervna varianta se omenja scenarij, po katerem bi Lukšič prevzel ministrstvo za šolstvo, Tekavčičeva pa visoko šolstvo in znanost, toda ljudje blizu Pahorja ob taki zamisli »pokajo čudne frise«. Podobno naj bi bilo z njenim možem dr. Vladom Dimovskim, ki je bil minister za socialo v prejšnji vladi in je dolgo časa veljal za možno zamenjavo za Boruta Pahorja, če bi stranko prevzeli »trdorokci«. Njegova častna funkcija svetovalca predsednika SD za finance je menda premalo, da bi v Pahorjevi vladi zasedel položaj ministra, poleg tega se je tudi sam umaknil iz vodilne politike.
Težave z gospodarstvom
Skoraj zagotovo bo ob Pahorju sedel tudi njegov neuradni »prestolonaslednik« dr. Patrick Vlačič, ki si je v stranki že rezerviral prometni resor. Nekateri ga vidijo tudi v parlamentu na mestu vodje poslanske skupine, toda ocena v stranki naj bi bila, da bi bilo zanj bolje, da si nabira izkušnje v izvršilni veji oblasti. Dogovorjeno je tudi, da naj bi Mitja Gaspari v vladi zasedel mesto koordinatorja za gospodarske zadeve, torej neke vrste nadministra. Sicer se kot verjetni kandidat za ministra za razvoj omenja dr. Andrej Horvat, ki je že v Janševi vladi zasedal položaj državnega sekretarja za razvoj, dr. France Križanič je v igri za finančnega ministra, vendar se menda še sam ni odločil, ali bi sploh sedel v vladi, gospodarsko ministrstvo pa želijo zaupati gospodarstveniku, morda Tadeju Tufeku, šefu Adirie Airways. Stranka nima strokovnega sveta, ki bi se posebej ukvarjal z gospodarstvom, tudi predsednik stranke nima svetovalca iz tega področja, kar je sploh zanimivo. Te naloge je opravljal nekdanji premier Tone Rop, ki pa ga ne bo med ministrskimi kandidati SD. Možno je, da se bo naslednje leto potegoval za evropskega poslanca. Tudi Milana M. Cvikla menda ne bo v ministrski ekipi Boruta Pahorja, ampak naj bi okrepil državni zbor. Tudi on naj bi imel evropske ambicije, vendar ne zgolj na mestu »navadnega poslanca« evropskega parlamenta.
Ženska na čelu vojske?
Zanimivo bo videti, koga bodo izbrali za ministrskega kandidata za zdravje. Zadnje čase v javnosti precej nastopa Julijana Bizjak Mlakar, pod taktirko civilne družbe oziroma gibanja za ohranitev javnega zdravstva, čeprav v stranki zaseda položaj svetovalke predsednika in vodje strokovnega odbora za zdravstvo (je tudi predsednica kamniške SD), vendar pa ona ni v igri za ministrico. Več možnosti za Pahorjevo ministrico za delo in socialo pa naj bi imela dr. Andreja Črnak Meglič, sicer predsednica slovenskega odbora za Unicef, torej še ene nevladne organizacije v rokah SD. Kandidata za kulturo naj bi izbrali med »dosmrtnim« direktorjem Cankarjevega doma Mitjo Rotovnikom in direktorjem mariborskega Narodnega doma Vladimirjem Rukavino. Kot možna kandidata za obrambnega ministra se omenjata obramboslovca dr. Vladimir Prebilič in dr. Ljubica Jelušič. Prvi bi bil lahko tudi v igri za notranjega ministra, saj v SD pokriva tudi ta resor (kot svetovalec predsednika stranke), sicer pa se kot verjetnem kandidatu za »alternativnega« ministra za notranje zadeve in javno upravo govori tudi o profesorju na ljubljanski pravni fakulteti dr. Bojanu Bugariču. Tudi pri kmetijstvu računajo na zunanjega strokovnjaka, v stranki ta resor pokriva poslanec in kočevski župan Janko Veber, svetovalec predsednika za kmetijstvo pa je manj znani Janez Tavčar, ki je član nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč iz vrst SD. Resor za pravosodje v stranki vodi nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude, vendar menda iščejo mlajšega kandidata. Zelo velike težave imajo tudi z resorjem za okolje in prostor, ki so ga sprva ponujali odhajajočemu poslancu dr. Marku Pavlihi, vendar ga je zavrnil, ker se na to področje ne spozna. Njegov nekdanji prometni resor pa stranka ponuja Vlačiču, ki ima prednost pred svojim nekdanjim profesorjem.
Oranžne sanje
Vse to kaže, da ima SD velike težave s sestavljanjem alternativne ekipe, zato nekateri njihovi potencialni zavezniki menijo, da bi bilo bolje, če se Pahor ne bi hvalil s svojo ekipo, ki jo mora zdaj predstaviti. V Zares in LDS niti ne nameravajo predstaviti svojih kandidatov za ministre, kajti v teh dveh strankah bi pri iskanju ustreznih kandidatov imeli še več težav kot socialni demokrati. So pa pripravili nabor ljudi, ki bi jih radi imeli v vladi. Pahor bi v bistvu svojo alternativno vlado veliko lažje sestavil skupaj z Zares in LDS, kar pa je težko, dokler niso znana razmerja med strankami. Prvak Zares Gregor Golobič na naše vprašanje, kdaj nameravajo predstaviti svoje ministrske kandidate, ni imel odgovora: »To vprašanje ni na dnevnem redu«. Tajnik stranke Bogdan Biščak pa je odgovoril, da bodo za ministre predlagali osebe iz stroke. Na prvi pogled je to slišati, kot da v stranki Zares nimajo dovolj strokovnjakov, po drugi strani pa so jo ustanovili nekdanji ministri Drnovškove in Ropove vlade. Denimo, vodja poslanske skupine dr. Matej Lahovnik je bil zadnje pol leta Ropove vlade gospodarski minister, kar bi lahko postal tudi v Pahorjevi, zlasti ker v SD ni videti kakšnega drugega strokovnjaka. Zares ima tudi rešitev za ministra za okolje in prostor, saj sta to nalogo opravljala dva njihova veljaka: dr. Pavel Gantar in Janez Kopač. Prvi je vodil tudi resor za informacijsko družbo, drugi pa je bil zelo kratek čas finančni minister, vendar mu tega položaja najbrž ne bi zaupala nobena vlada. Ivo Vajgl je bil zadnje tri mesece Ropove vlade zunanji minister, Majda Širca pa je bila državna sekretarka v ministrstvu za kulturo, vendar je težko verjeti, da bi bila ona ministrica. Cveta Zalokar Oražem se kot nekdanja županja ukvarja z lokalno samoupravo in regionalnim razvojem. Med novimi imeni se kot kandidat za notranjega ministra ponuja podpredsednik dr. Branko Lobnikar. Zanimivo pa je vprašanje, na čelu katerega resorja se vidi oranžni prvak Gregor Golobič, saj nima ministrskih izkušenj. Še najbolj je izkušen iz filozofije političnega kadrovanja, vendar bo v morebitni Pahorjevi vladi to področje prevzel glavni tajnik SD Uroš Jauševec. Slišati je, da Golobiča zanima zunanje ministrstvo, Biščaka pa notranje. Ambicije so hude, realnost je odvisna od rezultata na volitvah.
Novi kadri stare stranke
Tudi v LDS ne nameravajo predstavljati ministrske ekipe, se pa radi pohvalijo z močnimi osebnostmi na čelu programskih odborov, ki bi lahko bili kandidati za ministre. Največje ministrske ambicije ima Aleš Zalar, ki se vidi na čelu resorja za pravosodje v novi (Pahorjevi) vladi. Za sestavljanje vlade pa bi lahko bila zanimiva tudi nekatera druga imena iz LDS: nekdanja ministrica za šolstvo in znanost dr. Lucija Čok, strokovnjak za mednarodne odnose dr. Bojko Bučar, ki je predsednik odbora za zunanjo politiko, nekdanji diplomat dr. Jožef Kunič, ki sicer vodi odbor za obrambo, predsednik odbora za zdravstvo dr. Aleksander Merlo, nekdanji direktor Ljubljanske borze in predsednik odbora za finance dr. Draško Veselinovič, prvi mož KD Group in predsednik odbora za gospodarstvo Matjaž Gantar, nekdanji direktor Telekoma in predsednik odbora za informacijsko družbo Peter Grašek ter direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, ki vodi odbor za kulturo. Vseh omenjenih ministrski položaj ne zanima, vsaj za Gantarja velja, da ga bolj zanima, kaj bo od LDS iztržil, če bo ta šla v vlado. Tudi za Katarino Kresal bi bilo zanimivo vedeti, katero ministrsko mesto bi zasedli v vladi. Neuradno je slišati, da podobno kot oranžni prvak tudi prva dama LDS želi zunanje ministrstvo (v kateri koli vladi). Vse je odvisno od rezultata, ki ga bosta dosegli LDS in Zares. So pa v SD trenutno v nekoliko boljših odnosih z LDS kot Zares. Podobno kot Golobič tudi Kresalova nima ministrskih izkušenj, toda navsezadnje je brez teh tudi alternativni mandatar Pahor.
Najprej v parlament
O predstavitvi ministrskih ekip ne razmišljajo niti v SLS in NSI, saj ju bolj skrbi, kako vnovič preskočiti parlamentarni prag. Obe pa bosta stavili tudi na ministre, ki jih imata v Janševi vladi. V NSI bodo mandat dokončali finančni minister dr. Andrej Bajuk, pravosodni minister dr. Lovro Šturm, visokošolska ministrica Mojca Kucler Dolinar in ministrica za delo in socialo Marjeta Cotman. Ministrske izkušnje ima tudi Lojze Peterle, ki je bil dvakrat zunanji minister in tako kot Bajuk predsednik vlade. Brez tovrstnih izkušenj pa je njegova kolegica iz evropskega parlamenta Ljudmila Novak, ki jo mnogi vidijo na kakem ministrskem položaju, zlasti če bo kdaj res izvoljena za predsednico stranke. V SLS bodo mandat dokončali trije ministri: Janez Podobnik (okolje in prostor), Radovan Žerjav (promet) in dr. Ivan Žagar (lokalna samouprava in regionalni razvoj). Ministrske izkušnje ima sicer še več ljudi, vprašanje pa je, koliko so še aktualni. Tudi Bojan Šrot bi bil lahko minister, če ga v primeru slabšega volilnega uspeha ne bodo nagnali z mesta predsednika stranke ali pa se bo, kot je obljubil, poslovil kar sam. V Desusu bodo zadovoljni, če bodo tudi v novi vladi dobili kakšnega ministra, prvak Karl Erjavec je resor za obrambo vodil precej dobro, čeprav mu je bolj pisano na kožo pravosodje. Če bo v (Janševo) vlado vstopila tudi SNS, pa lahko na ministrsko mesto računa tudi prvak Zmago Jelinčič. Ali bi vodil notranje ministrstvo ali katero drugo, pa bi najbrž odločil mandatar.

Reporter, 11. 8. 2008