ponedeljek, 04. avgust 2008

Popaj brez špinače (Reporter 11)

Po volitvah v Izoli je videti, da koprski župan Boris Popovič izgublja volilno bazo, ki jo potrebuje za nastop na parlamentarnih volitvah. Tako zdaj išče strateškega partnerja, ki bi mu pomagal priti v parlament. Nagovarja predvsem vladne stranke, toda njim se je zameril zaradi zapleta pred proslavo za praznik združitve Primorske z domovino.
Prvak stranke Slovenija je naša se je pred evropskimi volitvami leta 2004 primerjal z risanim mornarjem Popajem, vendar njegova Oliva (Alja Brglez) ni prišla v evropski parlament. Nato je sestavil volilno koalicijo skupaj še z nekaterimi lokalnimi listami po Sloveniji in eksotičnimi kandidati (najbolj razvpit med njimi je bil nekdanji direktor Hita Danilo Kovačič), vendar mu je za vstop v parlament zmanjkal poldrugi odstotek glasov. Resda je v Kopru, kjer je kandidiral, dobil 22,34 odstotka glasov v enem okraju in 20,56 v drugem okraju, kar je na ravni primorske volilne enote pomenilo 7,36 odstotka glasov. Če bi dobil še dva odstotka več (torej 9,1 v volilni enoti), kljub temu ne bi mogel dobiti neposrednega mandata, ker bi morala stranka na državni ravni doseči ustavno določeni prag štirih odstotkov.
Obala ni več njegova
Tega bo zdaj dosegel še težje, saj se je medtem sprl z večino lokalnih politikov, s katerimi je pred štirimi leti nastopil na volitvah: najprej z Janezom Sodržnikom, ki je ustanovil svojo stranko Ljubljana, moje mesto, vendar po izpadu iz ljubljanskega mestnega sveta ni več aktualen. Tudi Stojan Auer iz Maribora je ustanovil svojo stranko Lista za pravičnost in razvoj, s katero se zdaj skuša potegovati v parlament. Ali bosta lokalna veljaka tudi tokrat našla skupni jezik, še ni znano, a tudi če jima bo, to najbrž ne bo dovolj.
Popovič je lahko najbolj resno računal na volilno bazo na Obali, saj je tam dosegel uspeh na lokalnih volitvah, toda po sporu z izolskim županom Tomislavom Klokočovnikom mu je tudi tam spodletelo. Koprski župan je na lokalnih volitvah leta 2006 dosegel zenit, saj si je podvojil podporo volivcev. Ko je leta 2002 prvič nastopil kot županski kandidat, je v prvem krogu prejel 39,9 odstotka, v drugem krogu pa 50,9. Štiri leta pozneje je že v prvem krogu zmagal z zavidljivih 70,27 odstotka. Njegova lista Koper je naš, ki je leta 2002 dobila okoli 23 odstotkov, pa je prejela več kot 51 odstotkov glasov. Zmago sta slavila tudi njegova kandidata v Izoli in Piranu, oba sta zmagala v drugem krogu, njuni stranki pa sta prejeli 24 odstotkov (Izola je naša) oziroma 23 odstotkov (Piran je naš). Popovič se je skorajda razpočil od napovedi, da bo brez problemov prišel v parlament.
Toda po sporu s Klokočovnikom ne more več računati na njegove volivce, ampak samo na svoje, ki jih je bistveno manj. Na izrednih volitvah je Klokočovnikovo stranko Izola je naša volilo več kot 27 odstotkov (še več kot pred dvema letoma), medtem ko Popovičevo Slovenija je naša dobrih sedem odstotkov. Čeprav je Popoviču ostal zvest piranski župan Tomaž Gantar, pa je menda tudi njemu precej padla podpora, tako da z njegovo kandidaturo na državnih volitvah ne more preveč računati. Poznavalci razmer na Obali napovedujejo, da Popaju tudi špinača ne more več pomagati in da bo dosegel slabši rezultat kot na državnih volitvah pred štirimi leti.
Ponujanje za kandidata
Popovič tako ne more računati na vstop v parlament brez pomoči katere od sedanjih parlamentarnih strank, predvsem vladnih, ker je z opozicijskimi že ves čas v sporu. Če je še pred pol leta v oddaji Vroči stol na TVS ostro zavrnil špekulacije, da se dogovarja o koaliciji z SLS, češ da bo on sam brez pomoči kogarkoli prišel v parlament, pa je zdaj slišati drugačne informacije. Kot pravijo naši viri, se je sam ponujal prvaku SLS Bojanu Šrotu za kandidaturo na njihovi listi in pri tem zagotavljal, da bo na Obali dobil več kot 25 tisoč glasov (vseh volivcev je menda okoli 70 tisoč), toda celo celjski župan ga ni jemal resno. Pozneje naj bi se z istimi argumenti ponujal še prvaku Desusa Karlu Erjavcu, ki ga menda prav tako ni vzel resno. Na listi Pečetove Lipe verjetno ne bo nastopil, ker ima ta stranka prenizek rating in je preveč protivladna.
Njegova ambicija, da bi kandidiral za poslanca na listi SDS, pa je prav tako splavala po vodi, saj je stranka v Kopru že izbrala kandidata (predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja). Poleg tega velja kot samosvoj in nezanesljiv človek za neke vrste tempirano bombo, za katero se ne ve, kje in kdaj bo eksplodirala. Prvič se je to zgodilo ob lanski proslavi obletnice odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade, ko je prireditev bojkotiral zaradi tega, ker je bil tam Lojze Peterle oziroma ker je bil vodja Peterletovega volilnega štaba Marko Pogorevc, ki ga je kot generalni direktor policije zaprl, po odločbi vrhovnega sodišča nezakonito.
Bomba pred proslavo
Za drugo takšno eksplozijo je poskrbel pred letošnjo proslavo ob vrnitvi Primorske Sloveniji, za katero je bilo pred tremi leti na njegovo željo dogovorjeno, da bo v Kopru. Državni sekretar Aleksander Zorn, ki je vodja komisije za proslave, se je s sestanka pri koprskemu županu 3. julija vrnil z bledim obrazom, saj je iz pogovora razbral, da vlada ni zaželena v Kopru. Popovič nam je zaplet takole pojasnil: »Očitno nekdo skuša spreti mene in Janšo pred volitvami. Jaz sem večkrat povedal, da podpiram predsednika vlade, ne pa vseh njegovih ministrov. Podpiram vlado, ne pa tudi vseh njenih odločitev. Denimo, te o pokrajinah zagotovo ne, zato razmišljamo o referendumu za enotno primorsko pokrajino. Na tem sestanku sem povedal, da ne vidim nobene težave pri organizaciji proslave in da smo pripravljeni pomagati po svojih močeh. Prijateljsko pa sem Zorna kot predstavnika največje vladne stranke opozoril na to, da bo proslava en teden pred volitvami, tam pa se bodo zvrstili tudi levi politiki od Kučana naprej. Rekel sem, da ne vem, če je za njih dobro, da ljudje Kučanu ploskajo, Janši pa ne.«
Zorn tega očitno ni razumel kot prijateljski nasvet, saj je koprskemu županu napisal pismo, v katerem ga je pozval, naj se izjasni, ali je proslava v Kopru zaželena ali ne. Zanimivo pa je, da se je Popovič šele po dveh tednih, ko so o zapletu poročali mediji, potegnil nazaj in pisno povabil vlado, da v Kopru priredi proslavo. Seveda obstajajo tudi špekulacije, da je bil Popovič jezen na SDS, ker ga ne želi uvrstiti na svojo listo, zdaj, ko je dobil po nosu v Izoli, pa želi vnovič dobre odnose.
Neuradno je sicer slišati, da je SDS v sporu med Popovičem in Klokočovnikom nekoliko bolj naklonjena slednjemu, saj je tudi predsednik izolske SDS Bojan Zadel vseskozi ostal zvest svojemu županu. Po drugi strani pa je dolgoletni šef koprske SDS Igor Colja ostal na Popovičevi strani, zato naj bi ga na izrednem zboru odstavili, prav tako ni več kandidat na državnih volitvah. Med bolj pomembnimi veljaki SDS je koprskemu županu najbolj naklonjen bivši poslanec Pavel Rupar, vendar so tudi njega »odrezali«. Popoviču tako ostaja kot zadnja možna opcija koalicija z SLS, težava pa je v tem, da bi morala v tem primeru o pridružitvi SJN k predvolilni koaliciji odločati še stranka mladih, ki v primorski volilni enoti stavi na izvolitev tolminskega župana Uroša Brežana. Tudi sicer je vprašanje, koliko Popovičevih urbanih volivcev bi podprlo stranko s kmečkim in konservativnim pedigrejem ter koliko članov ljudske stranke je sploh navdušenih nad nepredvidljivim koprskim županom, za katerega krožijo govorice, da bo svoj mandat predčasno končal v zaporu.

Okvir
Volitve v Izoli
Primerjava volitev v izolski občinskih svet pred dvema letoma in letos kaže, da je največji zmagovalec župan Tomislav Klokočovnik, največji poraženec pa stranka SD, ki je izgubila kar dva mandata. Svojevrstno presenečenje je tudi, da je Popovičevi stranki uspelo priti v občinski svet. Izola je naša je pred dvema letoma prejela 24,06 odstotka glasov (šest mandatov), letos pa 27,26 (sedem mandatov). SD je s 22,95 (šest mandatov) padla na 19,68 odstotka glasov (pet mandatov). K temu je treba prišteti še listo Mladi za Izolo, ki so pred dvema letoma prejeli 6,13 odstotka oziroma enega svetnika, ki se je pozneje pridružil SD. Mef in Izolani se je povzpel iz 4,76 odstotka (en mandat) na 8,24 odstotka glasov (dva mandata). Četrta stranka je postala Popovičeva SJN, ki je prejela 7,37 odstotka (dva mandata). Sledi Desus, ki je malce poslabšal rezultat, iz 6,96 odstotka (dva mandata) na 6,23 (en mandat), Zares s 5,81 odstotka (en mandat), SDS je padel z 6,89 (dva mandata) na 4,92 odstotka (en mandat), Oljka pa je dosegla 4,53 odstotka (en mandat). Iz mestnega sveta je izpadla lista Izolani, zbudi se (prej so imeli en mandat), medtem ko LDS (prej dva svetnika) na volitvah ni nastopila.


Colja proti Popoviču (Reporter 12)

V prejšnji številki Reporterja smo navedli napačen podatek, da naj bi vodja koprskega odbora SDS Igor Colja ostal zvest županu Borisu Popoviču in da naj bi zaradi tega prišlo do sprememb v vodstvu mestnega odbora. Colja nam je povedal, da se je s Popovičem razšel že pred lokalnimi volitvami leta 2006, toda kljub temu je SDS podprla njegovo vnovično kandidaturo za poslanca. Po zmagi SDS na državnih volitvah leta 2004 je koprski župan za profesionalnega podžupana imenoval Coljo, ki sicer ni imel formalnih zadolžitev, skrbel pa je za njegove stike z ministrstvi. Kot je pozneje izvedel od posameznih ministrov, je Popovič stike uporabljal za izsiljevanja na kadrovskem področju, ker pa mu to ni uspevalo, je nazadnje s podžupanskega mesta razrešil Coljo. Popovič naj bi mu očital, da novači občinske uradnike za svojo stranko, kar se je Colji zdelo absurdno. Čeprav sta se razšla pol leta pred lokalnimi volitvami, o sporu ni obvestil javnosti. Še več, SDS je podprla Popovičevo vnovično župansko kandidaturo, ta pa naj bi stranki obljubil, da bo iz njenih vrst imenoval podžupana. Po volitvah je na obljubo pozabil oziroma je trdil, da ni nikoli nič obljubil. Po Coljevih besedah se je začelo celo šikaniranje članov SDS v Kopru. Dejstvo pa je, da je mestni odbor SDS v Kopru v četrtek, 24. julija, izvolil novo vodstvo in da je namesto Igorja Colje stranko prevzel Igor Šircelj. Colja se je poslovil na lastno željo in zato ni več kandidiral, bil pa je izvoljen za predsednika nadzorne komisije mestnega odbora. Nekateri sicer namigujejo, da bo koprska SDS z novim predsednikom bolje sodelovala z županom, dejstvo pa je, da so se odnosi med prvakom stranke Slovenija je naša in SDS ohladili in to ne samo na Obali.

Ni komentarjev: