Janševa rezervna armada (Reporter 2)

Ali bo SDS sestavljala vlado s tajkunsko in nacionalistično stranko?

Igor Kršinar

Medtem ko bivši predsednik Milan Kučan snuje levosredinsko koalicijo, so se okrepile tudi stare vezi med desnosredinskimi strankami. Največja med njimi, SDS, pa pričakuje, da bo v primeru njene relativne zmage na volitvah lahko v vlado pritegnila tudi kakšno stranko iz sedanjega levega bloka. Ne izključujejo niti možnosti, da bi se v novi vladni koaliciji znašel tudi Zmago Jelinčič, nad katerim pa v NSI in SLS niso navdušeni.

Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo na to, da bo boj za zmago na jesenskih parlamentarnih volitvah do konca vroč. Na zmago lahko računata dve stranki, največja vladna stranka SDS in največja opozicijska stranka SD, pri čemer bo lahko odločilna razporeditev volilnih glasov znotraj posameznega političnega bloka. Čim boljši rezultat bosta dosegli LDS in Zares, tem manjše možnosti ima za zmago SD, medtem ko je na desnosredinski strani problem ravno nasproten in bi SDS lahko imela težave pri sestavljanju vlade, če bosta NSI in SLS dobili premalo glasov. Zato bo potrebovala dodatne ali celo druge koalicijske partnerje, ki jih bo v primeru, če se bo levi blok hermetično zaprl, težko našla.

Razbijanje Kučanovega bloka

Vse pomladne stranke so si enotne, da si bodo prizadevale po volitvah vnovič skupaj sestaviti vladno koalicijo, če bo mandatarstvo znova zaupano predsedniku SDS Janezu Janši. Težko pa je verjetno, da bodo dobile dovolj glasov, da bi lahko vlado sestavile same. Zato je pričakovati, da bo v tem primeru SDS ponudila koalicijo vsem strankam, kar se je že zgodilo po volitvah leta 2004. Pričakovati je, da bi jo tudi tokrat sprejel Desus s pragmatičnim predsednikom Karlom Erjavcem. Težje pa je predvideti, kaj bodo storile levosredinske stranke, ki zdaj obljubljajo, da ne bodo šle v koalicijo z Janševo SDS. Nekateri vendarle niso tako prepričani, da bodo pri tem stališču vztrajale do konca. Tako je slišati, da bi utegnila morebitno Janševo ponudbo v koalicijo sprejeti stranka Zares, v kateri so se pod vodstvom Gregorja Golobiča znašli najbolj lačni oblasti, in v tem primeru bi sestavili vlado SDS, Zares in Desus. Druga možnost naj bi bila koalicija desnosredinskih strank z LDS, v kar bi slednjo prisilili gospodarstveniki, ki so se zbrali pod njenim dežnikom. Velika koalicija med SDS in SD se zdi manj verjetna, zlasti po ohladitvi odnosov med strankama po izredni seji državnega zbora o glasovanju o zaupnici vladi. Realna možnost naj bi bila le v primeru, če nihče drug ne bi mogel sestaviti vlade in bi grozile predčasne volitve.

Jeziček na tehtnici

V primeru če bi se levosredinski blok hermetično zaprl, bi bila SDS pripravljena skleniti koalicijo tudi z nacionalisti, njihovem voditelju Zmagu Jelinčiču pa ponuditi ministrski stolček. Težko si ga je sicer predstavljati kot notranjega ministra ali ministra za kulturo, kar naj bi bila njegova prva izbira. Toda njegovi stranki nekateri analitiki napovedujejo okoli deset odstotkov. Tudi naš osrednji intervjuvanec, politolog Milan Balažic, opozarja, da bo presenečenje jesenskih volitev Jelinčičeva stranka. Po drugi strani pa njegovemu odpadniku Sašu Pečetu z Lipo ne pripisujejo velikih možnosti, verjetno ne bo presegel niti odstotka glasov. Čim večje število poslancev bo dobil Jelinčič, tem večje so možnosti, da bo vlada po volitvah raznorodna, razen če bo SDS vlado sestavila z SNS. Obstaja pa tudi verjetnost, da bi Jelinčič za mandatarja podprl Janšo, v vlado pa ne bi vstopil, s čimer bi omogočil oblikovanje velike ali kakšne druge mešane koalicije. Tako je ravnal že leta 1992, ko je za mandatarja podprl Janeza Drnovška, s tem pa omogočil oblikovanje velike koalicije. Štirinajst let pozneje se lahko zgodovina ponovi v nasprotni smeri. Z Jelinčičem kot koalicijskim partnerjem ne bi bili navdušeni v NSI, saj so njegova stališča pogostokrat diametralno nasprotna, medtem ko v SLS bolj računajo na njegovo podporo iz ozadja. Seveda pa Janša ne bi bil prvi, ki bi Jelinčiču ponudil vstop v vlado, saj je to storil že Drnovšek po volitvah leta 1996.

Tajkunska stranka

Potem ko se je SLS kompromitirala s podpiranjem Boška Šrota in drugih tajkunov, so se je na levici odrekli in ni več zelo zaželen koalicijski partner. Čeprav je njen predsednik Bojan Šrot zaradi svojega brata v sporu s premierjem Janezom Janšo, pa v SLS še največ možnosti pripisujejo nadaljnjemu sodelovanju z SDS in NSI, ki sta ji programsko še vedno najbližje. SLS je z izvolitvijo novega predsednika računala na boljši volilni izid, toda zaradi protitajkunske vojne SDS so njene delnice na javnomnenjskih raziskavah še bolj padle. Tako nekateri v SLS že obžalujejo, da na tem položaju niso obdržali Janeza Podobnika, ki naj bi užival vsaj podporo tradicionalne kmečke baze. Vprašanje je tudi, kaj bo stranka pridobila s predvolilno koalicijo s stranko mladih. Po naših virih naj bi v ozadju te koalicije stal mariborski župan Franc Kangler, ki se je moral SMS oddolžiti za podporo na županskih volitvah. En dolg je izpolnil s tem, ko je bil za državnega svetnika v mariborski volilni enoti izvoljen Drago Žura. Nekateri kandidati (Marko Diaci) pa naj bi bili poslovno povezani z gospodarskim imperijem Boška Šrota, s katerim je bil Kangler vedno v dobrih odnosih; navsezadnje je prav Kangler najbolj zaslužen za izvolitev Bojana Šrota za predsednika stranke. Mariborski župan pa naj bi nasprotoval koaliciji SLS z Lipo, saj sta se menda s Sašom Pečetom sprla zaradi gospodarskih poslov Janeza Škobrneta oziroma njegove družbe CPM, zato sta SLS in SMS v sporazumu o skupnem nastopu na državnih volitvah posebej zapisali, da morata s širitvijo koalicije soglašati obe stranki. Vprašanje pa je tudi, kako bodo volivci reagirali v primeru, če jim bo Marjan Podobnik v poletnih počitnicah pred volitvami zaprl mejne prehode proti Hrvaški in bodo zaradi njega obtičali v kolonah. Zato bodo v SLS še veseli, če jih bo sploh kdo hotel imeti za koalicijske partnerje in kot je videti, jim je Janša (edini) pripravljen odpustiti grehe.

Citat: Čim večje število poslancev bo dobil Jelinčič, tem večje so možnosti, da bo vlada po volitvah raznorodna.

Pogovor 1

Milan Zver, podpredsednik SDS in šolski minister

Kako se boste odzvali na morebitno oblikovanje Kučanovega bloka?
Vsaj do konca slovenskega predsedovanja EU ne bo nobene reakcije na Kučanov poziv na oblikovanje predvolilne koalicije opozicijskih strank. Ta ideja je sicer blizu večinskemu sistemu, kateremu smo se vedno nagibali in po katerem so koalicijske povezave pregledne že pred volitvami.

Ali bi želeli, da na oblasti ostane ta koalicija ali bi raje sklenili koalicijo s katero od drugih strank?
Želimo sodelovanje s programsko sorodnimi strankami, saj je težko vladati z nekom, ki je ves čas zunaj. Program lažje izpolnjujemo, če je ta skupen vsem sodelujočim. Iz tega vidika bi raje videl ponovitev zgodbe v sedanji sestavi, želel pa bi bolj trdno vlado, sicer se njena odgovornost zmanjšuje.

Bi morda namesto SLS in Desusa v koalicijo raje povabili kakšno drugo stranko?
Izbire ni veliko, zato bi bili zadovoljni tudi z Desusom in SLS. Veseli pa bi bili, če bi se koaliciji pridružila še kakšna stranka iz ostalega pola. Odprti smo za vse, za razliko od Pahorja, ki je raje za okopih in si raje izbira nasprotnika kot zaveznika. On je izjavil, da ne želi sodelovati z Janševo stranko. Mi smo že med sestavljanjem sedanje koalicije povabili SD, nato smo skupaj z njo oblikovali partnerstvo za razvoj, državni sekretar za razvoj je bil iz Pahorjeve stranke. SD je zavrnila tudi našo ponudbo, da bi preko svojih članov sodelovala v nadzornih svetih podjetij v državni lasti. Ko so sami vladali, pa take kontrole niso hoteli prepustiti opoziciji.

Kaj pa sodelovanje z LDS?
Kar zadeva nas, smo pripravljeni sodelovati z njo.

Ali v koalicijo povabili SNS oziroma dali ministrski položaj Jelinčiču?
Vse je možno. Tudi to, da bi bil Jelinčič minister. On je bil vedno pomemben akter, zato ga ne smemo ignorirati, saj je lahko jeziček na tehtnici.

Pogovor 2

Alojz Sok, podpredsednik NSI

Ali ste zadovoljni s sedanjo koalicijo ali bi raje videli vašo stranki v koaliciji s kakšno drugo stranko?
Najbolj je v koaliciji zadovoljna največja stranka. NSI je najbolj zadovoljna s koalicijo, ki je desna oziroma ki bi jo sestavljale desne stranke. Največje probleme v tej koaliciji povzroča stranka Desus, v zadnjem času pa določene probleme v zvezi s projektom privatizacije povzroča tudi SLS z novim predsednikom, čeprav je programsko sorodna. Seveda pa je vprašanje, kdo bo sestavljal prihodnjo koalicijo, saj je potreben vsak glas. Oba pola imata približno polovico volivcev.

Bi morale pomladne stranke pred volitvami sestaviti koaliciji oziroma vsaj SDS in NSI kot na zadnjih volitvah s koalicijo Slovenija?
Tega ne predvidevam, ker v proporcionalnem volilnem prostoru to ni smiselno. Bolje je, če na volitvah vsaka stranka nastopi s svojim programom. Edini problem je prenizek volilni prag, ki bi moral biti najmanj petodstoten. Koalicija Slovenija je bila smiselna v opoziciji, zdaj pa gremo na volitve sami kot NSI.

Bi namesto Desusa in SLS v prihodnji koaliciji z SDS in NSI raje videli kako drugo stranko, recimo Jelinčičevo ali LDS?
O koaliciji se bomo odločali po volitvah. Jelinčičeva stranka pa je vsaj glede svojega programa nekompatibilna z NSI. Z njo bi težko sodelovali v koaliciji.

Kaj pa druge stranke?
Sorodni stranki sta SDS in SLS. Zagotovo pa ne bomo šli v koalicijo, v kateri bi imela prevladujočo vlogo SD.

Pasica 3

Bojan Šrot, predsednik SLS

Ali bi želeli, da po volitvah na oblasti ostane ista koalicija, ali bi raje po volitvah vudieli vašo stranko v kaki drugi koaliciji?
Vse je odvisno od volilnih rezultatov, kdo bo zmagal in kakšen program bo želela koalicija realizirati. Vprašanje je tudi, ali nas bodo povabili. No, v SDS so že izjavili, da bodo vse povabili.

Pa bi to vabilo sprejeli, če bo po volitvah sestavljala vlado SDS?
Verjetno bi.

Verjetno pa bi sprejeli tudi vabilo SD, LDS in Zares?
Odvisno od tega, kakšen program bi želeli realizirati. Vsekakor pa bo o tem odločal izvršilni odbor stranke.

Ali s katero od sedanjih koalicijskih strank ne bi več želeli sodelovati in bi v koaliciji raje videli kakšno drugo?
Imamo izkušnje z različnimi koalicijami in nimamo nobene zamere do nobene stranke.

Ali bi sprejeli v koalicijo Jelinčičevo stranko?
O tem odločajo vodilni partnerji in na podlagi programa, ki bi bil predstavljen. Večja je verjetnost, da bodo koalicijo sestavljale programsko sorodne stranke, ker to predstavlja zagotovilo, da se bo program realiziral. Težko verjamem, da bi bil Jelinčič v vladni koaliciji, saj je bil vseskozi tihi partner katere koli vladne koalicije in bo verjetno to še naprej. Sicer pa nismo izključujoči za nobeno stranko.

Reporter, 26. maja 2008