V opoziciji se že aktivno pripravljajo na septembrske državne volitve. Socialni demokrati so prejšnji ponedeljek predstavili izhodišča za alternativni vladni program, liberalni demokrati bodo imeli to soboto programski kongres, stranka Zares pa naslednjo soboto volilno konvencijo s predstavitvijo programa in kandidatov za poslanske sedeže. V vseh omenjenih strankah medtem že poteka vroča razprava o kandidatih, ki se bodo potegovali v državni zbor, zato je v najbolj ugodnih volilnih okrajih zelo velika gneča.
Prvak SD Borut Pahor je v ponedeljek predstavil izhodišča za program svoje vlade, s katero obljublja drugačen vzorec vladanja, kot je bil značilen za LDS Toneta Ropa in SDS Janeza Janše. Najbolj paradoksalno pri tem je, da je ta izhodišča predstavil prav nekdanji premier Tone Rop, ki je zdaj poslanec SD. Družbo pa so mu delali še nekateri »stari fantje«: nekdanji finančni minister oziroma nekdanji guverner Mitja Gaspari, nekdanji minister za gospodarstvo Maks Tajnikar in nekdanji minister za evropske zadeve in še prej državni sekretar na ministrstvu za finance Milan M. Cvikl. Prvi in zadnji tako kot nekdanji premier prihajata iz nekdanje LDS. Poleg Tajnikarja pa je avtentični »socialdemokratski« ekonomist še Franci Križanič. Z Ropovo ekipo je v SD prispel tudi Borut Jamnik, ki je kljub svoji mladosti v prejšnjem mandatu vodil kapitalsko družbo, sicer pa je nečak poslanke SD Brede Pečan. Med pisci strankinega programa naj bi bil tudi direktor Adrie Airways Tadej Tufek, davčni svetovalec in nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu Darko Končan, dekan ekonomske fakultete in nekdanji finančni minister v Ropovi vladi Dušan Mramor, nekdanji državni sekretar za razvoj v Janševi vladi Andrej Horvat, ki je bil sicer ves čas član SD, ta pa naj bi med drugim za sodelovanje pridobil tudi Aleša Ahčana iz mlajše liberalno usmerjene ekipe ekonomistov in nekdanjo (Ropovo) državno sekretarko na ministrstvu za delo Lidijo Apohal Vučkovič. Nekateri med njimi naj bi sodelovali pod pogojem, da ne bi bili javno izpostavljeni. Sicer pa naj bi po besedah veljakov SD njihov program pisalo okoli tristo ljudi, ki so delovalo v okviru 18 delovnih skupin. Med vodilnimi pisci programa sta tudi podpredsednik stranke Igor Lukšič (visoko šolstvo) in član predsedstva, »Pahorjev naslednik« Patrick Vlačič (promet), ki ga nekateri mediji pomotoma navajajo kot podpredsednika SD, čeprav ima stranka samo enega predsednika in eno podpredsednico. Končni izdelek alternativnega vladnega programa naj bi sprejela konferenca stranke 5. julija.
Odvečni kader
Čeprav so nekatera alternativna ministrska imena SD napovedovali že pred letom dni, naj bi jih Pahor uradno predstavil šele avgusta. Pravzaprav še niso izbrali niti vseh kandidatov za poslance. Nekatera so vendarle že zaokrožila v javnost; kandidirali naj bi skoraj vsi sedanji poslanci SD vključno s starosto Miranom Potrčem. Poslanskih sedežev pa so se naveličali Marko Pavliha, nekdanji prometni minister v Ropovi vladi in do nedavnega podpredsednik državnega zbora, Feri Horvat in Aurelio Juri. Pavliha želi nadaljevati akademsko kariero, po izstopu iz LDS se edini od lastovk ni včlanil v SD. Njegovih uslug v SD očitno ne potrebujejo, saj se njegovo strokovno področje popolnoma prekriva z Vlačičevim; poleg tega oba izhajata iz istega (piranskega) volilnega okraja, stranka pa bo dala prednost morebitnemu prihodnjemu predsedniku. Tudi pri pripravi alternativnega programa ga niso znali uporabiti, saj so pričakovali, da bo pisal program za okolje, čeprav je javno znan kot strokovnjak za pomorstvo in mednarodno pravo. Horvat odhaja v pokoj, v njegovem volilnem okraju pa bo kandidiral župan Gornje Radgone Anton Kampuš. Aurelio Juri pa se bo umaknil svojemu sinu Luki Juriju, sam pa bo nadaljeval kariero evropskega poslanca (ob predpostavki, da se bo Pahor vrnil na domačo sceno kot premier). Kje bodo kandidirali Rop, Cvikl in Beblerjeva, je odvisno od javnomnenjskih anket po terenu, med kandidati pa naj bi bil tudi Križanič, ki se je doslej ukvarjal s predavanjem na ekonomski fakulteti. Ljubljanski župan Zoran Janković ni dal soglasja za kandidaturo, zato pričakujejo, da ga ne bo dal tudi stranki Zares. Zakonca Vlado Dimovski in Metka Tekavčič pa naj bi bila zelo užaljena, ker naj bi jima sporočili, da bodo tudi njun »rejting« izmerili na terenu. Dimovski naj bi zato že aprila umaknil soglasje od kandidature, medtem ko Tekavčičevi ankete zelo slabo kažejo. Zanimivo je tudi, da Dimovskega menda ni zraven pri pripravi alternativnega programa, uradno ker za to nima časa.
Premalo liberalni za liberalce
Veliko težji je položaj v LDS, kjer bo zelo pomembno, kdo bo nastopil v katerem volilnem okraju. Glede na trenuten položaj v javnomnenjskih anketah lahko izvolitev pričakuje kvečjemu eden ali največ dva kandidata v posamični volilni enoti. V eni od dveh volilnih enot s središčem v Ljubljani se bodo za poslanske sedeže med drugim potegovali: predsednica LDS Katarina Kresal, podpredsednica Zdenka Cerar, podpredsednik Slavko Ziherl, predsednik ljubljanskega odbora in nekdanji sodnik Aleš Zalar, vodja poslanske skupine Jožef Školč in nekdanji »car parlamenta« Tone Anderlič. Na izvolitev lahko računajo kvečjemu štirje med njimi , če sploh. Vnovič naj bi se v državni zbor potegovali tudi drugi sedanji poslanci in nekateri bivši, ki jim v tem mandatu ni uspelo priti v parlament. Napeto bo v zasavsko-dolenjski volilni enoti, zlasti če bosta na volitvah sodelovala oba poslanca-župana Matjaž Švagan in Miran Jerič. V tem primeru skoraj zagotovo ne bo več gulil poslanskih klopi Aleš Gulič, predsednik sveta LDS. Na Gorenjskem bosta Borutu Sajovicu družbo delala županska kolega Janko Stušek iz Radovljice in Gregor Žerjav iz Kranjske Gore. Na Primorskem se bo potegovala bivša rektorica in nekdanja šolska ministrica Lucija Čok, v Sežani naj bi nastopil tržaški zgodovinar Jože Pirjevec, kateremu se je umaknil Davorin Terčon, ki je prestopil v Zares, v Postojni pa nekdanji poslanec Aleksander Merlo. V Celju bo kandidirala zdravnica Jana Govc Eržen, v Velenju nekdanji direktor rudnika Evgen Dervarič in nekdanji šoštanjski župan Milan Kopušar. V Mariboru se bo poleg Milana Petka v parlament potegoval večkratni minister Davorin Kračun, na Ptuju bo vnovič srečo poskušala nekdanja poslanka Lidija Majnik, v Murski Soboti poslanec Mitja Slavinec in Lendavi nekdanji poslanec Bojan Korošec.
Zanimivo je, da v stranki ne želijo izdati, kdo vse jim je pomagal pripraviti program, ki ga bodo predstavili na sobotnem kongresu. Glavni koordinator naj bi bil Slavko Ziherl, gospodarski program pa naj bi pripravila predsednik uprave KD Group Matjaž Gantar in direktor Deželne banke Draško Veselinovič, ki sicer vodi odbor za finance. Kdo vse naj bi jima pomagal, naj bi bila skrivnost, šlo naj bi za podjetnike dobre volje, ki ne želijo biti imenovani, a vendarle program menda ni preveč ultraliberalen oziroma naj bi bil precej socialen. Očitno to ni prepričalo Viktorja Žaklja, ki je pred dnevi izstopil iz stranke, čeprav v njenem vrhu zatrjujejo, da je socialni program pripravljal prav on. S socialno noto programa LDS naj bi bila zadovoljna tudi Pirjevec in predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn. Po drugi strani pa so se od LDS odmaknili mladi (neo)liberalni ekonomisti pod vodstvom Janeza Šušteršiča. Kot nam je povedal, so se s stranko razšli, ker so v njej pričakovali, da bodo napisali program, oni pa so želeli zgolj analizirati to, kar bodo pripravili v LDS. V LDS pa to zanikajo in zatrjujejo, da jih niso prosili za pisanje programa, ampak za analizo, potem pa so rešitev našli znotraj svoje stranke. Vse to kaže, da program LDS ne bo ne tič ne miš, kajti za nekatere je premalo socialen, za druge pa premalo liberalen oziroma obratno. Čeprav se v stranki radi hvalijo z novimi ljudmi, kot so Zalar, Pirjevec, Gantar, Veselinovič, direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek in nekdanji direktor Adria Airways in Telekoma Peter Grašek, pa kritiki pravijo, da gre večinoma za ljudi z neuspešno kariero. Gantar je bil pred tem dolga leta blizu SLS, nato se je približal SDS, ker prek te vlade ni dosegel svojih strateških poslovnih ciljev, pa je presedlal v LDS. Veselinoviča so se z mesta direktorja Ljubljanske borze znebili v času vladavine LDS, Zalar je mislil, da bo večno predsednik ljubljanskega sodišča, a mu je načrte prekrižal pravosodni minister Lovro Šturm, Pirjevec pa je najbrž poslednji titoist med zgodovinarji.
Vika na piki
Podobne težave imajo tudi v Zares, kjer se bodo na volitvah pomerili svojimi donedavnimi sopotniki iz LDS, med katerimi so nekateri prestopili v SD. Lahko se bo zgodilo, da se bodo v enem volilnem okraju v konkurenci znašli trije nekdanji strankarski tovariši, ki bodo zdaj zastopali barve LDS, Zares in SD. Toda najhujša bo konkurenca med samimi zaresovci, ki bodo kandidirali znotraj iste volilne enote. Čeprav na stranki ne povedo imen vseh kandidatov, izbranih naj bi bilo okoli 90 odstotkov, pa naj bi bilo znano, da se bo v državni zbor potegovalo vseh sedem sedanjih poslancev. Kot pri LDS bo največja gneča prav v Ljubljani, kjer lahko računajo kvečjemu na izvolitev po dveh poslancev iz vsake volilne enote, torej veselili se bodo največ štirje kandidati. Ali bodo to prvak Gregor Golobič, večkratni minister in sedanji poslanec Pavel Gantar, poslanki Majda Širca in Cveta Zalokar Oražem, nekdanji minister Janez Kopač ali morda namesto koga od teh kdo tretji, bo jasno šele po volitvah. Zanimivo pa je, da na listo niso povabili nekdanje ljubljanske županje Vike Potočnik, za katero se je Golobič svoj čas zelo zavzemal. Eden od možnih razlogov je ta, da bi bila verjetno izvoljena in bi lahko ogrozila izvolitev enega od vodilnih strankinih politikov. Potočnikova nam je potrdila, da ni bila povabljena na listo, in dodala, da sama sicer nima poslanskih ambicij, vendar pa se ji zdi škoda, da Zares pušča ob strani izkušeno znanje. Vodja poslanske skupine Matej Lahovnik naj bi kandidiral v domačem Velenju, Davorin Terčon v Sežani, Lojze Posedel v Žalcu, Vili Trofenik v Ormožu. Za poslance se bodo potegovali tudi nekateri podpredsedniki stranke, skoraj zanesljivo bo med kandidati nekdanji prvak stranke AS Franci Kek, ki bo kandidiral v Novem mestu, v Celju pa Branko Lobnikar. Med kandidati naj bi bila tudi nekdanji direktor Hita Branko Tomažič v Novi Gorici in nekdanja direktorica Primorskih novic Barbara Verdnik v Kopru. Na konvenciji bodo predstavili tudi program stranke, za njegov gospodarski del skrbi Lahovnik, ki pravi, da pri njegovi pripravi sodeluje vrsta gospodarstvenikov, ki ne želijo biti imenovani. Dopušča možnost, da bodo programi Zares, LDS in SD zelo podobni, saj jih pripravljajo ljudje, ki so bili prej v isti stranki.
Vsekakor pa to ne pomeni, da bo levo programsko koalicijo lahko sestaviti, saj si že zdaj v Zares težko predstavljajo, da bi bili ministri v Pahorjevi vladi. Morda zato niso iz trte izvite govorice, da se že dogovarjajo o možnosti o oblikovanju skupne vlade z Janševo SDS.
Okvir
Zakaj so se liberalni ekonomisti razšli z LDS
Nekdanji prvi mož Urada za makroekonomski razvoj dr. Janez Šušteršič nam je razkril ozadje razhoda njegove skupine z LDS. Po njegovih besedah so bili pripravljeni napisati analitično razpravo k gospodarskemu programu, ki bi ga pripravila LDS, medtem ko so v stranki želeli, da bi gospodarski program napisala kar njegova skupina, to pa so zavrnili. »Poklicali so nas, ker so želeli liberalni ekonomski program. Jeseni smo opravili dva pogovora, nato pa ni bilo več nobenih stikov in vsebinskih diskusij. Bili smo pripravljeni, da bi kot raziskovalci dali analizo in priporočila, ne želimo pa strankam pisati program. Na tej podlagi smo pripravljeni sodelovati s katerokoli stranko ali politikom, vendar pa nas je doslej zaprosila samo LDS.«
Na vprašanje, ali je LDS liberalna stranka, je Šušteršič odgovoril, da je precej nedefinirana: »Na eni strani je liberalna, predvsem pa je mešanica različnih pogledov. LDS uradno nasprotuje zasebnemu šolstvu, hkrati pa ga Matjaž Gantar zagovarja in ima podobno liberalno stališče kot jaz.« Bolj kot liberalne vrednote po njegovem LDS zagovarja interes kapitalistov, del tega društvenega gibanja kapitalistov pa so poleg LDS še SLS, Zoran Janković, Boris Popovič in delno tudi stranka Zares, ki po drugi strani promovira promovira ideje novih družbenih gibanj. Najbolj liberalna se mu še vedno zdi SDS, ki je bila v prvem delu mandata promotorka reform, v drugem delu pa jih ni izpeljala do konca. »SD je težko liberalna, pričakoval bi levo reformno politiko po vzoru Švedske. Sicer pa je ta stranka polna paradoksov, saj je po eni strani Pahor pripeljal ljudi, ki so padli s prejšnjo vlado, hkrati pa govori o sveži ekipi ter napakah prejšnje in sedanje vlade.«
Reporter, 2. junija 2008
Ni komentarjev:
Objavite komentar