General, pav in filozof (Reporter, 16)

Komentira: Igor Kršinar

Kdor je gledal četrtkovo soočenje predsednikov parlamentarnih strank na POP TV, si lahko predstavlja, kaj se bo dogajalo z alternativo Janeza Janše v naslednjih tednih do volitev. Borut Pahor, ki si je nadel novo podobo brez kravate, bo bržkone začel izgubljati podporo javnosti, saj ga bo začel "spodjedati" Gregor Golobič. Katarina Kresal bo, če se bo preveč oglašala, svojo stranko odpeljala iz parlamenta, saj je videti celo manj resna od prekaljenega Zmaga Jelinčiča. Bojan Šrot bo moral, če bo hotel svoji stranki dobro na volitvah, na soočenje pošiljati kakšno bolj verodostojno osebo, sicer bo SLS videti stranka kapitala in to najbolj umazanega, ki ga pooseblja njegov tajkunski brat. Andrej Bajuk pa se bo tako ali tako moral na volitvah v prvi vrsti spopasti z odpadniki iz svojih vrst, z Janezom Drobničem na čelu. Karl Erjavec bo verjetno zamenjal svojo bazo, saj bodo "rdeči" upokojenci težko volili nekoga, ki ga njihovi stalno napadajo. Po drugi strani pa se bo moral zavedati, da bi levičarska trojica sestavila vlado kvečjemu z Desusom brez njega.
Janezu Janši je tako rekoč usojenega relativna zmaga, kar zadnje čase priznava celo njegov glavni tekmec Borut Pahor, medtem ko njegov oranžni kompanjon Gregor Golobič vztrajno ponavlja, da je bolj pomembna absolutna zmaga vseh treh levosredinskih strank. Za zdaj je težko napovedati, ali bo omenjena trojka zares dosegla 46 poslancev, saj utegneta presenetiti SNS in Desus, poleg tega pa ne bi smeli odpisati niti SLS in NSI. Zato bo „levica“ najbrž iskala dodatno moč v poslancih, izvoljenih na listi teh strank. Desus ima denimo dva močna kandidata, ki ju zanaša precej v levo: kamniškega župana Toneta Smolnikarja in slovenjgraškega kolega Matjaža Zanoškarja, ki naj bi bil po nekaterih podatkih celo član SD. Slednji lahko celo prepreči izvolitev Karla Erjavca, ki tako kot on kandidira v peti volilni enoti. Dovolj je le boljši odstotek glasov. Podobno je tudi z SLS, kjer so najšibkejša točka zlasti kandidati stranke mladih, ki utegnejo biti izvoljeni (zlasti tolminski župan Uroš Brežan). Bojanu Šrotu pa bo najbrž vstop v parlament preprečil kar Jakob Presečnik, ki kandidira v isti volilni enoti. Morda obstaja tudi kdo v LDS, ki bo raje kot Pahorja podprl Janšo. Denimo Matjaž Švagan.
A tudi če Janša ne bi dobil dovolj poslanskih glasov za mandatarstvo, ni rečeno, da ga bo dobil Pahor. Prav lahko se zgodi, da bodo "zaresni" poslanci glasovali proti, nato pa predlagali tretjo rešitev. Na primer Kučanovega izbranca Mitjo Gasparija. V teh dneh ima Pahor res utemeljeni razlog, da se poti. Odpovedal se je mamljivi funkciji predsednika države, nazadnje pa tudi premier ne bo. Še dobro, da se lahko vrne v Bruselj!
Reporter, 1. septembra 2008

Opomba z dne 10. 9. 2008: Če ste danes brali poročila s tiskovne konference ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ni izključil možnosti, da bi sprejel kandidaturo za mandatarja: "To je resno vprašanje, o katerem je treba razmisliti. Če bom dobil takšno ponudbo, bo moja odločitev izredno težka."
Še moj komentar: Pahor je zares politično mrtev!