Zlata doba opozicije (Reporter 16)

igor.krsinar@revija-reporter.si

Opozicijski trojček sedanji vladi očita izključevalno politiko, toda podobnih očitkov so bili njihovi veljaki deležni v času, ko so sami sestavljali vladno koalicijo. Primerjava zadnjih dveh mandatnih obdobij kaže, da je imela sedanja opozicija veliko več možnosti vpliva na upravljanje države kot prejšnja.

Ostre besede med vladajočo koalicijo in opozicijo smo lahko poslušali tako v mandatnem obdobju 2000-2004, ko sta bili glavni oblastni stranki LDS in ZLSD (SLS je iz vlade nazadnje izstopila), kot v mandatnem obdobju 2004-2008, ko ima glavno besedo SDS.
Podobnosti med mandatoma
Oba mandata državnega zbora sta se končala brez podpredsednikov iz vrst opozicije. V prejšnjem mandatu je bil podpredsednik DZ Miha Brejc tako kot predsednik Borut Pahor izvoljen v evropski parlament, toda vladajoča koalicija ni dopustila, da bi bil za novega podpredsednika na predlog največje opozicijske stranke (SDS) izvoljen odstavljeni minister Dimitrij Rupel. V iztekajočem mandatu pa je podpredsedniku Marku Pavlihi prenehala funkcija zaradi prestopa iz LDS k SD, nato pa ga državni zbor ni vnovič izvolil na to mesto; podobno usodo sta doživela naslednja kandidata SD za podpredsednika DZ Darja Lavtižar Bebler in Miran Potrč. Zato pa je bila sedanja vladajoča koalicija zelo radodarna na začetku mandata, ko je še drugo podpredsedniško mesto odstopila opoziciji, in sicer Sašu Pečetu iz SNS, ki je pozneje ustanovil Lipo in pred koncem mandata odstopil.
Opoziciji sta v obeh mandatih brez uspeha rušili ministre: v prejšnjem mandatu je SDS predlagala štiri interpelacije (zoper okoljskega ministra Janeza Kopača, notranjega ministra Rada Bohinca, zdravstvenega ministra Dušana Kebra in celotno vlado), medtem ko je v sedanjem mandatu LDS oziroma Zares predlagala tri interpelacije (zoper kulturnega ministra Vaska Simonitija, zdravstvenega ministra Andreja Bručana in notranjega ministra Dragutina Mateja). Preiskovalnih komisij je bilo v tem mandatu več. V obdobju 2000-2004 so poslanci SDS in NSI ustanovili dve preiskovalni komisiji (za primer napada na novinarja Mira Petka in za oškodovanje premoženja elektrogospodarskih družb). V iztekajočem mandatu pa so delovale štiri preiskovalne komisije: o državnih tožilcih, o prodaji državnih deležev, o nabavi oklepnikov patria in orožarskih poslih LDS. Prvo je zahteval državni svet, njeno delo pa je bojkotirala LDS; drugo so ustanovili poslanci vladajoče koalicije in z njo obšli zahtevo LDS po izključnem preiskovanju prodaje Mercatorja; tretjo so ustanovili SD, LDS in Zares, četrto pa SDS kot odgovor na tretjo. Delo je končala samo prva komisija, tretja je ostala celo brez predsednika Milana Cvikla, ki bi sam moral biti zaslišan. Težko ocenjujemo, katera opozicija je bila bolj pridna ali nagajiva, sami podatki pa kažejo na to, da sodelovanje med vlado in opozicijo v parlamentu ni bilo najboljše ne v prejšnjem ne v zdajšnjem mandatu.
Partnerski odnos
Po drugi strani lahko opazimo bistvene razlike med obema vodilnima garniturama. Prva je v tem, da je v času Janševe vlade Desus dobil ministrsko mesto in to obrambo, ki je zelo pomemben resor, medtem ko se je v času Drnovškove in Ropove zadovoljil zgolj z državnimi sekretarji. Poleg tega je mandatar Janez Janša ob sestavljanju vlade leta 2004 ponudil vstop v koalicijo vsem parlamentarnim strankam, medtem ko ne Janez Drnovšek ne Tone Rop leta 2000 nista povabila SDS v vlado. Druga razlika med obema vladajočima garniturama je , da je v tem mandatu opozicija dobila možnost, da sodeluje pri vprašanjih, ki zadevajo razvoj Slovenije, odnose s sosednjo Hrvaško in pripravah na sodelovanje EU. Medtem ko je SD Boruta Pahorja sodelovanje vsaj na začetku sprejemala, ga je LDS vseskozi zavračala, v isti sapi pa so njeni poslanci vladajočo koalicijo obtoževali arogantnosti in samopašnosti.
V okviru partnerstva za razvoj je bilo z opozicijo usklajenih in nato sprejetih več kot 60 zakonov in drugih rešitev za izvedbo paketa gospodarskih in socialnih reform. Več kot 60 odstotkov tega paketa je bilo v celoti usklajenega z opozicijo, zlasti z SD in predstavnikoma manjšin. Kjer se niso uspeli uskladiti, je bila opozicija preglasovana, toda v prejšnjem mandatu opozicija ni imela nobenih možnosti sodelovanja v kakršnem koli partnerstvu z vlado, razen ko je šlo za vstopanje Slovenije v EU in Nato ter je vlada potrebovala podporo opozicije. Šele ko je Drnovšek postal predsednik države, je sprejel Janševo pobudo o pogovorih o prihodnosti Slovenije, ki je bila predhodnica partnerstva za razvoj iz sedanjega mandata Janeza Janše.
Premalo samokritike
Janševa vlada je opoziciji ponudila »partnerstvo« tudi pri nadziranju družb z državni lasti oziroma solastništvu, tako da so lahko opozicijske stranke predlagale svoje člane oziroma strokovnjake v nadzorne svete. SD je to možnost sprva uporabila, LDS je nikoli ni hotela, a vendar so se tudi njeni člani (nekateri so zdaj v Zares) znašli v nadzornih organih. Obe stranki sta kritizirali državno kadrovanje v gospodarskih družbah, sami pa sta ravnali enako, ko sta vladali oziroma na lokalni ravni, kjer uživata veliko moč. Denimo ljubljanska SD ima v nadzornem svetu LPP svojega mestnega svetnika Gregorja Isteniča. Pahor je že leta 2004 izjavil, da bi morali sprejeti zakon, s katerim bi prepovedali, da bi bili politični funkcionarji člani nadzornih svetov v gospodarskih družbah. Kot je znano, je SDS nekaj podobnega že zapisala v svoj statut, SD pa še zdaj ne... Tudi pri imenovanju veleposlanikov v času Janševe vlade SD ni tako nedolžna. Nekdanji podpredsednik SD in bivši mariborski župan Boris Sovič je bil imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Izraelu, pred kratkim pa je Pahor za veleposlanika predlagal dve osebi: eden od njiju še ni predlagan v postopek, drugi pa je ponujeno mesto v Bolgariji zavrnil, češ da to zanj ni dovolj ugledno.
Borut Pahor, Gregor Golobič in Katarina Kresal bodo morali najprej pomesti pred lastnim pragom. Prvi, ker je od začetka do konca mandata temeljito spremenil svojo opozicijsko politiko, drugi, ker je kot dolgoletni funkcionar LDS odgovoren za stanje pred Janševo vlado, tretja pa kot naslednica tiste LDS, ki se je obnašala, kot da je država njena last. Če bodo po volitvah skupaj sestavili vlado, njihova opozicija skoraj zagotovo ne bo deležna takšnih možnosti, kot so jih sami…



Izbrane misli Boruta Pahorja
O Janezu Janši
»Tudi, če združena lista ne bo sodelovala v taki vladni koaliciji, kar se najverjetneje tudi bo zgodilo, želi novemu mandatarju in bodočemu predsedniku vlade predložiti nekaj predlogov za sodelovanje pri tistih projektih, ki se nam zdijo pomembni za dolgoročne interese Slovenije.« (TVS, 6. 10. 2004)
»Jaz želim novemu mandatarju, da bi kot cilj v prihodnjih štirih letih postavil višjo stopnjo gospodarske rasti, znižanje brezposelnosti, znižanje stopnje inflacije ter še manjšo stopnjo socialne izključenosti.« (POP TV, 7. 10. 2004)
»Janša je ugotovitve Ropove vlade politično sprejel nase, ustanovil je odbor za reforme in prevzel odgovornost. S tem je storil nekaj zelo pozitivnega.« (Delo, 19. 8. 2006)
»Resnici na ljubo je potrebno reči, da je sedanja oblast zmanjšala plače visokih državnih predstavnikov. To pozdravljam…« (Štajerski tednik, 13. 10. 2006)
»Mislim tudi, da bi se lahko vlada odločila za draginjski dodatek in s tem olajšala življenje tistim, ki jih bodo te podražitve najbolj prizadele.« (POP TV, 6. 9. 2007)

O kadrovanju
»Vsaka oblast ima pravico, da poseže nad to mejo in zamenja ljudi, če meni, da bi bolje opravili svoj posel in zato tudi prevzame odgovornost, to je povsem običajno v svetu.« … »Mislim, da bi bilo slepomišenje, če bi kdor koli trdil, v štirinajstih letih različnih koalicij stranke, ki so v teh koalicijah sodelovale, niso imele vpliva na to, kateri ljudje bodo sedeli v nadzornih odborih katere koli stranke so že koalicijo sestavljale. Kolega Janša predlaga, da bi se tretjino dalo opoziciji. To je mogoče, bi kdo ocenil, boljše kot nič. Jaz bi šel še korak naprej in bi rekel, da je treba z zakonom določiti, to sem rekel že v predvolilni kampanji, ne po volitvah, določiti, da člani, ki so v vodstvih strank po definiciji ne morejo biti v nadzornih svetih.« (POP TV, 7. 10. 2004)
»Nazadnje sva govorila v zvezi z njegovim predlogom za tretjinsko sestavo nadzornih svetov s strani opozicije, ko sem povedal, da ZLSD te ponudbe ne bo sprejela, ker ima vlada odgovornost, da poišče kompetentne ljudi, ki so tam dolžni zagovarjati vladno politiko. Lahko so tudi iz naše stranke, ampak naj jih vlada pokliče in jih postavi tja.« (Dnevnik, 12. 2. 2005)
»Ne. Za Križaniča se je odločila vlada, v SD glede tega nismo imeli formalnega predloga.« (TVS, 6. 12. 2005)
»Dajem tudi tukaj pred ljudmi obljubo, da ne bom zamenjal niti enega človeka na javni funkciji, če ne bo utemeljenega suma, da ni dobro opravil svojega dela. Niti z eno besedo ga ne bom vprašal, kateremu svetovnemu nazoru ali politično, opredelitvi, pripada.« (Večer, 17. 12. 2005)
»Dr. Horvat ni član naše stranke, mi je pa veliko pomagal kot svetovalec… Ko me je vprašal, ali bi me motilo, da sodeluje z Damijanom pri odboru za reforme, sem mu rekel, da nasprotno, da sem zelo zadovoljen, saj je to pomembno delo za Slovenijo.« (Vestnik Murska sobota, 12. 1. 2006)
»Prav gotovo so bile tudi menjave, ki so potem z rezultati to opravičile, vendar pa kljub temu ne moremo spregledati, da je šlo za zelo sistematične menjave v družbah, kjer ima vlada svojo odgovornost za upravljanje z državnim premoženjem. Naša kritika, in to je druga stvar, je v tem, da se je vlada lotila nameščati svoje ljudi na te položaje.« (TVS, 19. 12. 2006)
»Prvič, namesto, da se postavlja sebi lojalne ljudi v gospodarstvo je potrebno državo umakniti iz gospodarstva bistveno bolj aktivno kot to počne sedanja vlada.« (TVS, 10. 1. 2007)
»Rad bi se izognil nevarnosti kompromisov, ki bi ogrozili naš načrt, da postavimo pri kadrovanju strokovnost pred politično lojalnost in da politiko umaknemo od tam, kjer je moteča…« (Večer, 7. 4. 2008)

O levem bloku in prestopnikih iz LDS
»Jaz si ne želim sodelovati pri oblikovanju nekega bloka, ki bi imel za edini cilj, da premaga sedanjo vladno koalicijo, da jo potisne v opozicijo in, da zavlada samo zato, ker želi premagati nasprotni tabor. Mislim, da je taka politika plehka politika…« (TVS, 19. 12. 2006)
»V blokovsko ureditev preprosto ne verjamem…Trenutno za oblikovanje levega bloka ne vidim nikakršnih argumentov. To je nesmiselno! Slovenija je majhna država z omejenim številom talentov.« (Delo, 6. 1. 2007)
»V LDS je, če povem malce po nogometno, veliko ljudi, ki bi si jih želel imeti v svojem moštvu. Če bi bil nogometni menedžer, bi »odprl blagajno« in takoj bi zaigrali v prvi ekipi.« (Delo, 6. 1. 2007)
»Tisto, kar naša stranka potrebuje, so kompetentni ljudje. To so izkušeni ljudje, ki so takoj povedali, da ne prihajajo k nam, da bi rinili v ospredje stranke, ampak da bi skupaj ustvarili politiko, v katero verjamemo.« (Dnevnik, 30. 6. 2007)

O aferi Sova
»Takrat sem izjavil, da ni prav da je magister Rop, kot bivši predsednik vlade informacije, ki so bile zaupne narave posredoval javnosti.« … »A veste, če me nekdo obtoži, da stojim za tem projektom zaroti proti vladi in njenemu predsedniku, da smo pravzaprav, da smo vrhu Socialnih demokratov skuhali to afero, potem se čutim prizadetega in pričakujem najprej od tega, ki zapiše to neresnico, da se mi za izrečene besede opraviči.« (POP TV, 6. 9. 2007)
»Dejal sem, da morajo biti ljudje, ki prevzamejo najodgovornejše funkcije državi, zelo pazljivi z informacijami zaupne narave. Takrat sem dejal, da se mi njegovo ravnanje ne zdi primerno, ne sodim pa o resničnosti navedb, ker nisem tisti, ki bi to lahko presojal. Zame je sodelovanje z Antonom Ropom, z Mitjo Gasparijem, s kolego Cviklom in drugimi, ki so prišli v zadnjem času v stranko ali sodelujejo z njo, zelo dragoceno. To so ljudje, ki imajo veliko izkušenj, ki imajo veliko znanja, dobrih in slabih izkušenj.« (TVS, 21. 7. 2008)

O zakonu o RTVS
»Če je ta zakon potrjen na voliščih, potem ne bo veljal le z voljo vladne večine, pač pa tudi z voljo ljudi. Politiki potem takšnega zakona ne bomo mogli spremeniti. Če je ta zakon tako slab, kakor svarijo nekateri poslanci, ali mislite, da bo opozicija, zaradi politizacije javne televizije, sploh lahko prišla na oblast? Tako slab pa ni, ne, ne. Saj sem napisal, da štejem to za pomembno vprašanje, a ne odločilno z vidika slovenske perspektive.« (Mladina, 4. 7. 2005)
»Takšen zakon, kot je zdaj, omogoča politični pritisk- še posebno vladajočim koalicijam…« Vprašanje: Ali nima izvršna oblast prav na BBC popolne pristojnosti pri predlaganju članov najvišjega organa upravljanja? »…Da, toda tradicija imenovanja je tam drugačna. Na to me je pred dnevi na okrogli mizi opozorila dr. Sandra Bašič Hrvatin.« (Reporter, 30. 6. 2008)

O pokojninah
»Janša se je strinjal s tem, da se upokojencem zvišajo pokojnine, kar je bila z vidika političnega sporočila zelo slaba odločitev. Jasno, tudi z gospodarskega vidika. Toda, ali bom jaz namesto predsednika vlade upokojencem razlagal, da so njihove zahteve nevzdržne z vidika odnosa do delavcev in odnosa do mlajše populacije.« (Mladina, 4. 7. 2005)

O Forumu 21
»Kakšno zvezo ima Forum 21 s Socialno demokracijo?« (Večer, 17. 12. 2005)

Osebno
»…moj dan vselej, tudi v Bruslju ali Strasbourgu, začne s šestimi jajčnimi beljaki, žiti in limono. Naslednji obrok je praviloma nemastna skuta.« (Nedeljski Dnevnik, 25. 6. 2006)
»Raje sem Barbika kot pa baraba. Barbika je nevarna, včasih malce naivna, morda malce samovšečna, vsekakor pa ni zlobna.« ... »Hrana je samo še pravilni seštevek proteinov, hidratov in maščob, ki jih potrebujem za šport.« … »Danes imajo vsi poleg izjemnih karier doktorate…jebenti…razen mene.« … »Ma, jaz grem z vami, ljuba gospodična, na konec sveta.« (Nedeljski Dnevnik, 4. 2. 2007)

Preglednica
Nadzorniki iz vrst opozicije v mandatnem obdobju 2004-2008
www.revija-reporter.si (glej št. 16)
Reporter, 1. septembra 2008