Predaja oblasti (Reporter 19)

Vrnitev prenovljenih tovarišev
igor.krsinar@revija-reporter.si

Po nedeljskih volitvah se na položaje vrača leva politika. Po neuradnih rezultatih je zmagovalka SD Boruta Pahorja, za odstotek pa zaostaja SDS Janeza Janše. Levi trojček SD-Zares-LDS naj bi po neuradnih izračunih prejel 43 poslanskih sedežev, zato bo moral v koalicijo pridobiti vsaj še Desus, ki zahteva tri resorje. SDS bi tudi v primeru relativne zmage težko sestavila vlado, saj je NSI izpadla iz parlamenta, SLS pa je komajda prilezla v parlament. Rezultat je poslabšala tudi SNS, medtem ko je Lipa ostala zunaj parlamenta.
Čeprav je izid zelo tesen, SD Boruta Pahorja vodi pred SDS Janeza Janše le za okoli 12.200 glasov razlike, pa je težko pričakovati preobrat zaradi glasovnic iz tujine. Teh naj bi bilo okoli 40 tisoč, običajno jih polovica glasuje, med njimi pa je polovica volivcev iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so bližje levim kot desnim strankam. Zanimivo je tudi, da je bilo neveljavnih 18.055 glasovnic, zato ni izključeno, da bodo tudi te še enkrat preverili. Še zlasti, ker je na možne nepravilnosti opozoril premier Janša.
Zmagovalci in poraženci
Borut Pahor, Gregor Golobič in Katarina Kresal so se po volitvah že predstavili kot zmagovalci, čeprav jim do absolutne zmage manjkata dva poslanska sedeža. Pravzaprav je veliki zmagovalec Pahor, ki je svojo SD iz 10,71 na prejšnjih volitvah pripeljal do 30 odstotkov in relativne zmage. Golobičev Zares ni presegel desetih odstotkov, toda z več kot devetimi je vendarle dosegel tretjo mesto. Še najmanj razloga za veselje pa ima Kresalova, saj je njena stranka dosegla najslabši rezultat med tistimi, ki so se uvrstile v parlament. Zbrala je komaj nekaj čez pet odstotkov, celo SLS se je odrezala bolje, dobila je komaj pet poslancev, plavolaska pa se je predstavljala kot neke vrste rešiteljica stranke. LDS je na prejšnjih volitvah dosegla 22,8 odstotka glasov oziroma 23 poslanskih sedežev, medtem ko sta LDS in Zares skupaj letos dosegli manj kot 15 odstotkov in 14 poslanskih sedežev. Na naslednjih volitvah se lahko zgodi, da bo preživel samo Zares, medtem ko bo LDS doživel usodo NSI. Zato bo v naslednjih dneh zelo zanimivo opazovati, kaj se bo dogajalo na levici in kako bo Pahor sestavljal vlado, kajti težko je verjeti, da bi Desus, če bo povabljen v koalicijo, pristal na to, da bo imel enako število resorjev kot LDS, ki je dosegla bistveno slabši rezultat. Prvak Desusa Karl Erjavec je že izstavil račun za sodelovanje v vladi: trije resorji, sam pa bi bil najraje še naprej obrambni minister. Če bodo pogovori neuspešni, se bo Erjavec lahko znova obrnil k Janši in Pahor se bo obrisal z relativno zmago pod nosom; ampak to so zgolj špekulacije. Bolj ali manj je znano, da bo Kresalova, ki je imela največ pripomb na Erjavca kot obrambnega ministra, imela najmanj besede pri sestavljanju vlade in da bosta glavna krojača Pahor in Golobič. Velika koalicija skorajda ni verjetna, čeprav še nikoli v slovenski zgodovini glavni stranki nista bili tako zelo izenačeni.
Janez Janša po vsej verjetnosti odhaja v opozicijo, najbrž z enim poslancem manj, toda SDS se je odstotek malenkostno celo zvišal (zanjo je celo glasovalo več kot 20 tisoč volivcev več kot pred štirimi leti). Kot je dejal v tiskovnem središču na Gospodarskem razstavišču, je izid med strankama zelo tesen, zato se lahko zgodi, da bosta po preštetih glasovnicah iz tujine stranki po številu mandatov v državnem zboru izenačeni. Dokler pa ne bodo prešteti vsi volilni lističi, ne bomo mogli govoriti o relativnem zmagovalcu: »Levi tranzicijski trojček SD, LDS in Zares prav tako nima absolutne večine, kar pomeni, da niso osvojili večine poslanskih sedežev, zato je s tega vidika vse odprto. Kljub temu pa je po teh rezultatih, kolikor so lahko dokončni, dobil več glasov od koalicije, ki je do sedaj imela večino v DZ in torej lahko govorimo o verjetnosti, da bo trojček sestavil prihodnjo vlado oziroma da ima za to več možnosti ne glede na to, kdo bo relativni zmagovalec po preštetju vseh glasov.« Slednje po oceni predsednika SDS Slovenijo vrača v čas ideoloških delitev, pri čemer upa, da se to ne bo zgodilo: »Po teh volitvah smo si želeli oblikovati široko razvojno koalicijo. Za to bi potrebovali zmago z občutno razliko. Te zmage nimamo, zato danes na tej podlagi ne moremo graditi nobenih zavez za prihodnji mandat.« Janša je še izpostavil veliko volilno udeležbo, ki daje legitimnost volitvam. Ob tem pa je poudaril, da je bila udeležba še posebej velika v Ljubljani: »SDS je zmagala v petih volilnih enotah od osmih, kar pomeni, da je, če bo tako ostalo, Ljubljana premagala večino ostale Slovenije.« Janša je torej povedal, da je bila za Pahorjevo zmago ključna mobilizacija volivcev v Ljubljani, za kar sta poskrbela župan Zoran Janković in bivši predsednik Milan Kučan.
Revolucija 2008
Socialni demokrati so volilne rezultate pričakali v šotoru, ki so si ga postavili na vrtu pred sedežem stranke na Levstikovi ulici. Po vzporednih volitvah jim je celo kazalo štiri odstotke prednosti pred SDS, ker so podobno kazali tudi vmesni rezultati, so pričakovali zmago. Pet pred sedmo uro je v volilno središče stranke vstopil prvak Borut Pahor. Ob sedmih, ko so na obeh televizijah objavili vzporedne rezultate, se je razlegel velik aplavz in ovacije Pahorju. Pred vhodom v šotor smo srečali nekdanjega premierja Toneta Ropa, ki je v svoji volilni enoti premagal Katarino Kresal, sedanjo predsednico LDS. Ni bil prepričan, da bo prišla v parlament, toda nad rezultati svoje sedanje stranke je bil več kot zadovoljen. Njegov nasprotnik iz prejšnjih volitev Janez Janša je bil namreč premagan. Milan M. Cvikl se je skoraj razpočil od pomembnosti, saj je bila tik ob njem njegova nova življenjska sopotnica Jerca Legan. V volilnem okraju Črnuče je pometel z vsemi tekmeci vključno s premierjem Janšo, ki pa je njega pred štirimi leti premagal. Kljub temu Cvikla ni na seznamu izvoljenih poslancev, v parlament pa se bo prebil, če bo Igor Lukšič odšel v vlado. Podpredsednik SD je namreč zbral boljši odstotek v okraju Bežigrad. Toda nad rezultati ni bil tako zelo zadovoljen kot njegovi strankarski tovariši. Dejal je, da bo šele na podlagi tega, kdo bo dobil mandat jasno, kdo je sploh zmagovalec, pri čemer je mislil na strankino notranjo strukturo. Če bo v poslanski skupini SD več starih tovarišev kot mladih in zmernih socialdemokratov, potem verjetno Lukšič ne bo tako zelo zadovoljen, saj se bo namesto prenove zgodila restavracija.
Patrick Vlačič je gotovo eno od novih imen SD, velja za kandidata za ministra in neuradnega Pahorjevega naslednika, vendar pa kaj več kot to, da je sam kandidat za ministra, ni vedel povedati. Na vprašanje, ali je velika koalicija med SDS in SD še mogoča, je dejal, da so se lani nanjo pripravljali, vendar pa je načrte pokvaril premier Janša, ko je Pahorja napadel zaradi Ropovih izjav (o dogovarjanju za incidente v Piranskem zalivu – op.p.). Da o ideji o veliki koaliciji v SD še razmišljajo, nam je namreč zaupal Vlado Dimovski in ob tem dodal, da je sedanja razporeditev sil med dvema največjima strankama najbolj ugodna za tako koalicijo. Glavni tajnik Uroš Jauševec je na naše vprašanje, ali še ima USB ključek s seznami preko 600 ljudi, ki jih lahko takoj po zmagi pokličejo in nastavijo na katero koli funkcijo, je odgovoril, da ga je po nasvetu predsednika Pahorja uničil. Kopij pravi, da nima, a vendarle seznam ostaja v njegovi glavi; tega pač ni mogoče zbrisati. Jauševec velja že nekaj časa za glavnega kadrovika SD oziroma za Pahorjevega Golobiča, tako da bo verjetno imel s pravim Gregorjem Golobičem še težave. Zato se govori, da bodo predsedniku Zaresa ponudili mesto zunanjega ministra, da bo večinoma potoval po tujini in da se ne bo ukvarjal s kadrovskimi zadevami doma. No, nekateri pravijo, da je naivno pričakovati, da Golobič ne bo iz ozadja krojil odločitve Pahorjeve vlade, kajti veljak uživa podporo bivšega predsednika Milana Kučana in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki bosta kmalu Pahorju izstavila račun za svojo podporo.
Pahor je bil pričakovano najbolj zaseden politik tega dne, najbolj so ga oblegali novinarji, tako da smo ga na samem dobili medtem, ko je hodil od ene izjave do druge. No, vprašali smo ga, kakšni ministrski mesti naj bi zasedla prvak Zaresa Gregor Golobič in predsednica LDS Katarina Kresal (znajo pravijo, da bo tudi ministrica, a zagotovo ne za socialo). Odgovoril je, da še ni nič odločeno, podoben odgovor je dal tudi glede širitve koalicije z Desusom in SLS. Vse naj bi bilo odprto in stvar pogovora z drugima dvema koalicijskima veljakom. Pahor je pozneje prišel še v volilno središče na Gospodarskem razstavišču (tokrat ni bilo v Cankarjevem domu, ki ga vodi Kučanov in Pahorjev ministrski kandidat Mitja Rotovnik), Zoran Janković pa je organiziral žur na Prešernovem trgu, kjer so tovarišice in tovariši prepevali Hej brigade in Bandiero Rosso. Zdelo se je, kot da so se komunisti po dvajsetih letih vrnili na oblast, pa čeprav so njihovi nasledniki videti precej prenovljeni. Razumljivo, da je bil zmage vesel tudi njihov poslanski starosta Miran Potrč, ki je mimogrede v Ljubljani Center pobral več kot polovico glasov. Ko smo se z njim pogovarjali v volilnem središču na Gospodarskem razstavišču, ni skrival navdušenja, ker je njegova stranka po 20 letih spet glavna politična sila v državi. Razloge za zmago pa ne vidi zgolj v razpadu LDS, ampak v programu SD in nestrinjanjem volivcev z Janševim načinom vladanja. Njegovega dolgoletnega političnega sopotnika Milana Kučana pa v volilno središče ni bilo, po naših informacijah je dogajanje spremljal v krogu najbližjih.

Šrotovo sprenevedanje
Medtem ko je prvak NSI Andrej Bajuk odstopil, pa prvak SLS Bojan Šrot tega ne namerava storiti, dokler ne bodo znani dokončni rezultati. Stranki je pred volitvami obljubil, da bo kvečjemu ponudil odstop, se je zakrohotal, ko smo ga vprašali po odstopu. Šrot ima vsaj dva razloga za odstop: SLS je skupaj s stranko mladih dosegla 5,24 odstotka glasov, na prejšnjih volitvah pa zgolj SLS 6,82 odstotka; Bojan Šrot pa po neuradnih podatkih ni prišel v parlament, ker se je v njegovi volilni enoti bolje odrezal Jakob Presečnik, pa še to ni zagotovo, ali bo SLS sploh v tej volilni enoti dobila enega od petih poslanskih mandatov. Šrotov predhodnik, zdaj podpredsednik Janez Podobnik, prav tako meni, da je preuranjeno odgovarjati na vprašanje, ali bi moral Šrot odstopiti oziroma ali bi ga moral glavni odbor stranke razrešiti z mesta predsednika stranke. Odprto pušča možnost glede sodelovanja v vladi in tudi glede ponudbe za združitve z NSI, ki je ostala zunaj parlamenta; vse to se bodo v stranki pogovarjali v naslednjih dneh. A vendar ni malo ljudi, ki so prepričani, da bi si SLS v primeru vstopa v vlado podpisala »smrtno obsodbo«. Če bo prišlo do sprememb na vrhu stranke, je najbolj verjeten kandidat za predsednika minister Radovan Žerjav, ki se mu je za razliko od Šrota in Podobnika po neuradnih napovedih uspelo prebiti v parlament.
Svojevrstno razočaranje je tudi Zmago Jelinčič, ki je na lanskih predsedniških volitvah dosegel skoraj 20 odstotkov glasov, zdaj pa je prejel približno en odstotek manj kot pred štirimi leti in zato tudi en poslanski sedež manj. Kljub razkolu v stranki so mu ankete kar dobro kazale, toda na koncu kampanje se je očitno izčrpal. Čeprav Sašo Peče s svojo Lipo ni prišel v parlament, je dobro opravil nalogo, ki jo je bržkone prejel od pivovarskega botra Boška Šrota, ki je v zadnjem letu dodobra zdesetkal morebitne Janševe zaveznike. Ali je botroval tudi krščanski demokraciji, lahko ugibamo, glede na to, da se je Andrijana Starina Kosem že lani hvalila o takem načrtu. A vendarle je tudi KDS pomembno vplivala na to, da se je NSI morala posloviti od parlamenta.


Neuradni rezultati
Po neuradnih podatkih je SD Boruta Pahorja prejela 30,50 odstotka glasov (29 mandatov), sledi SDS Janeza Janše z 29,32 odstotka (28 mandatov), Zares Gregorja Golobiča 9,40 (9 mandatov), Desus Karla Erjavca z 7,45 (7 mandatov), SNS Zmaga Jelinčiča z 5,46 (5 mandatov), SLS-SMS z 5,24 (5 mandatov) in LDS z 5,19 (5 mandatov). Pred vrati parlamenta ostajata NSI Andreja Bajuka z 3,25 in Lipa Saša Pečeta z 1,82 odstotka glasov. Krščanski demokrati Jožeta Duhovnika so dosegli zgolj 0,43 odstotka glasov.
Po neuradnih podatkih naj bi poslanske klopi zasedli poslanci SD Samo Bevk, Aleksander Ravnikar, Darja Lavtižar Bebler, Tomaž Mencinger, Borut Pahor, Mirko Brulc, Luka Juri, Breda Pečan, Patrick Vlačič, Franc Križanič, Dušan Kumer, Anton Rop, Miran Potrč, Andreja Črnak Meglič, Igor Lukšič, Anton Colarič, Janja Klasinc, Janko Veber, Alan Bukovnik, Bojan Kontič, Andreja Rihter, Melita Župevc, Matjaž Han, Renata Brunskole, Matevž Frangež, Bogdan Čepič, Majda Potrata, Dejan Levanič in Anton Kampuš.
SDS naj bi zastopali Rado Likar, Milan Čadež, Milenko Ziherl, Branko Grims, Eva Irgl, Zvonko Černač, Danijel Krivec, Alenka Jeraj, France Cukjati, Peter Verlič, Robert Hrovat, Aleksander Zorn, Janez Janša, Jože Tanko, Miro Petek, Darko Menih, Iztok Podkrižnik, Štefan Tisel, Andrej Vizjak, Silvo Mesojedec, Ivan Grill, Rudolf Petan, Jožef Jerovšek, Vinko Gorenak, Branko Marinič, Franc Pukšič, Marijan Pojbič in Marjan Bezjak.
Zares bo predstavljalo devet poslancev: Damijan Perne, Franco Juri, Majda Širca Ravnikar, Pavel Gantar, Gregor Golobič, Matej Lahovnik, Franci Kek, Ivo Vajgl in Vili Trofenik. Desus pa Anton Urh, Vsaja Klavora, Joško Godec, Matjaž Zanoškar, Franc Žnidaršič, Vili Rezman in Franc Jurša.
Iz SNS naj bi se v državni zbor prebili: Srečko Prijatelj, Zmago jelinčič Plementiti, Bogdan Barovič, Silven Majhenič in Miran Györek. Iz SLS Gvido Kres, Jakob Presečnik, Franc Bogovič, Janez Ribič in Radovan Žerjav. Iz LDS pa Borut Sajovic, Katarina Kresal, Miran Jerič, Ljubo Germič in Milan Gumzar.
Narodni manjšini naj bi predstavljala Laszlo Göncz (madžarsko) in Roberto Battelli (italijansko).
Volilna udeležba je bila 62,12 odstotna, kar je malenkost boljša kot pred štirimi leti. Kaže pa, da se je volitev tokrat udeležilo več volivcev iz Ljubljana, kjer je bila tudi najvišja udeležba (Črnuče 71,38).

Kako uspešni so bili prvaki strank
Kar trije kandidati so presegli polovico vseh glasov v svojem volilnem okraju: Borut Pahor (Nova Gorica II.) 51,97 odstotka, Janez Janša (Grosuplje) 51,05 odstotka in Miran Potrč (Ljubljana Center) 50,07 odstotka. Manj uspešen je bil premier v Črnučah, kjer je dosegel 25,84 odstotka glasov in tga je premagal Milan M. Cvikl z 37,79 odstotki. Prvak Zaresa Gregor Golobič je v Bežigradu prejel 17,42 odstotka, v Črnučah pa 15,6 odstotka glasov. Predsednica LDS Katarina Kresal je v Šiški prejela 8,85 odstotka, njen tekmec je bil bivši premier Tone Rop (SD), ki je dobil 45,68 odstotka. LDS je sicer imela najboljši volilni rezultat v Hrastniku (Miran Jerič 26,79) in Zagorju (Matjaž Švagan 26,09). Predsednik SLS Bojan Šrot je v Celju I. prejel 12,41 odstotka, v Celju II. pa 15,63 odstotka. Najboljši rezultat pa je SLS dosegla v Krškem (Franc Bogovič 21,03) in Sevnici (Zvone Košmerl 20,67). Predsednik Desusa Karl Erjavec je v Žalcu dosegel 15,8 odstotka, toda v volilni enoti je imel boljši rezultat župan Slovenj Gradca Matjaž Zanoškar (18,99 odstotka). Prvak SNS Zmago Jelinčič je v Slovenj Gradcu osvojil 8,70 odstotka, v Radljah pa 10,37 odstotka. Prvak NSI Andrej Bajuk je sicer v Cerknici dosegel 6,46 odstotka, toda tudi če bi stranka prišla v parlament, se je bolje odrezala Mojca Kucler Dolinar (7,27). Za konec še povejmo rezultat krščanskega demokrata Janeza Drobniča v Ribnici: 1,40 odstotka.

Članek v celoti v 19. številki revije Reporter, 23. septembra 2008
http://public.edition-on.net/links/530_reporter_19.asp