Tovarna manipulacij in laži (Reporter 18)

Predvolilna kampanja Delovih edicij priča o tem, kaj se zgodi s svobodo tiska v Sloveniji, če lastnik (Boško Šrot) ukaže, koga je treba rušiti in koga podpreti.

igor.krsinar@revija-reporter.si


Boško Šrot več kot očitno zlorablja svoje medije za boj proti Janezu Janši. V Slovenskih novicah so prejšnji ponedeljek objavili članek z izmišljeno vsebino, da naj bi morali Slovenci, ki so odkupili družbena stanovanja, ta znova kupiti. Po naših informacijah naj bi natisnili dodatnih 300.000 izvodov Slovenskih novic in jih brezplačno poslali na slovenske domove, da bi pred volitvami prestrašili ljudi pred Janševo vlado. Na Delu zadeve ne komentirajo in naša poizvedovanja razumejo kot napad na uredniško avtonomijo njihovih edicij.

Prejšnji ponedeljek so se v poštnih nabiralnikih okoli 300.000 Slovencev znašle Slovenske novice z grozljivim naslovom na uvodni strani »Bomo vračali tudi stanovanja?« V nadaljevanju je pisalo: »Se bodo vsi, ki so odkupili stanovanja po netržnih cenah, znašli v položaju pred odkupom? Politiki menijo, da je bila državna lastnina privatizirana nepravično. Približno 150.000 ljudi, ki so odkupili družbena stanovanja po netržnih cenah, je lahko resno zaskrbljenih.« Pod fotografijo je podpis: »Jazbinškova stanovanja v nevarnosti?«
Stanovalci kot tajkuni
Članek se nadaljuje na drugi strani, kjer so med drugim zmanipulirali izjavo predsednika SDS in premierja Janeza Janše, ki je na soočenjih podvomil o tem, ali je državno lastninjenje potekalo po pravilih: »Ali je bilo res vse izpeljano skladno z luknjičasto zakonodajo, močno dvomim. Menim, da zakonodaja ni bila tako luknjičasta in takšno ravnanje ne more biti nesankcionirano. Zelo je pomembno, da tisti, ki so bili oškodovani, vedo, da jim bo nekje na koncu poti lastnina vrnjena.« Čeprav je premier govoril o nepravilnostih pri lastninjenju podjetij, kjer so bili oškodovani predvsem mali delničarji, pa je avtor N. O. to priredil po svoje: »V resnici moramo te izjave razumeti znotraj celovite kritike lastninjenja slovenskega družbenega premoženja, kar pomeni, da je vprašljiva tudi odprodaja družbenih stanovanj. Država Slovenija jih je prodala po netržnih cenah.« Nato namiguje, da »se lahko zgodi tudi najbolj črni scenarij, da bodo lastniki teh stanovanj morali zanje znova globoko seči v žep ali pa jih celo vrniti. In povsem razumljivo je, da bo takšno predvolilno ponudbo sprejelo jezno ljudstvo.« Da bi slovenske bralce še bolj potegnili za nos, so članek podkrepili z anketo, v kateri mimoidoče sprašujejo, kaj menijo o tem, da bi morali Slovenci za družbena stanovanja, ki so jih kupili po bistveno nižji ceni od tržne, v žep seči še enkrat. Odgovori so razumljivo osupli, eden od anketirancev je denimo odgovoril ali pa je kar novinar odgovor zapisal namesto njega: »Ljudem, ki je takrat uspelo priti do stanovanj, jim jih vlada ne smela odvzeti. Zdaj bi jih težko še enkrat kupili…«
Ker je omenjeni prispevek sramota za slovensko novinarstvo, smo se pozanimali, kako je sploh prišlo do njegove objave. Dobili smo informacijo, da naj bi članek napisala namestnica odgovornega urednika Slovenskih novic Patricija Šašek na pobudo predsednice nadzornega sveta Dela Andrijane Starina Kosem, ki v novinarskih krogih velja za neke vrste nadurednico vseh Delovih edicij. Odgovorni urednik Marjan Bauer pa je menda to samo na papirju in mora zgolj izvajati ukaze omenjenih dveh gospa. Šaškova nikoli ni bila novinarka in jo je ASK nastavila na Slovenske novice, da bi prek nje nadzorovala uredniško politiko časopisa, ki ga po raziskavah branosti prebira največ Slovencev. Znano je tudi, da se je Šaškova že večkrat podpisala z inicialkami in v člankih obračunavala z nasprotniki ASK, Boška Šrota in Pivovarne Laško. Spletni portal Požareport je pred časom celo dokumentiral, da je članek o domnevni koaliciji SDS in Zares, podpisan z inicialko N. O., v Delovo omrežje prišel iz računalnika Patricije Šašek; v drugem članku, ki ga je podpisala z inicialko O. N., pa je obračunavala z Janijem Sorškom, direktorjem urada za varstvo konkurence.
Delo ne komentira, novinarske organizacije se zgražajo
Za komentar smo zaprosili najprej verjetno avtorico Šaškovo, ki je zavrnila, da naj bi članek napisala ona. Dejala je, da ga je napisala njena novinarska kolegica, ki pa ne želi biti imenovana, zato je tudi ne bo imenovala. Na vprašanje, kdo je naročil članek, pa je užaljeno odgovorila, da pri njih nihče člankov ne naroča, zato je to vprašanje označila za tendenciozno in novinarsko nekolegialno. Dodala je še, da se ji vsebina članka ne zdi sporna, saj so o tem govorili politiki. Morda res, če med politike prišteva nekdanjo državno sekretarko ASK ali pa je ona omenjena novinarska kolegica. Zato smo poklicali tudi njo, veliko kuharico oziroma veliko izdajalko, kot jo je nekoč imenoval ljubljanski župan Zoran Janković. Toda ASK je na naš klic, še preden bi jo lahko karkoli vprašali, zabrusila: »Za režimske časopise ne dajem izjav!« in prekinila zvezo. V redu, gospa, toda v reviji Reporter, ki jo imate za režimsko, vendarle ne bi nikoli objavili izmišljenih in nepreverjenih informacij, kot to počnete v vaših »tajkunskih« medijih! Poklicali smo tudi odgovornega urednika Slovenskih novic Marjana Bauerja, ki nas je napotil na njihovo službo za stike z javnostmi. Glede na njegovo obnašanje sklepamo, da je bil obveščen o spornem članku in mu ni nasprotoval oziroma mu niti ni mogel (smel). Naša novinarska vprašanja smo torej naslovili na predsednika uprave Petra Puhana, ki pa jih ni želel komentirati . Torej uprava Dela naših informacij ni ne zanikala ne potrdila, kar je po svoje tudi dovolj zgovorno.
O profesionalnosti in etičnosti snovalcev prispevka v Slovenskih novicah smo povprašali tudi oba predsednika novinarskih organizacij ter profesorico komunikologije. Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Peter Jančič je dejal: »Gre za zgodbo, ki ne sodi v resno novinarstvo. Ponazorimo jo lahko s primerom, da bi časopis preverjal govorice, da bo Borut Pahor po volitvah postal predsednik ZDA, novinar pa bi ugotovil, da indicev o tem ni mogoče ne potrditi ne zanikati. Sicer pa so znani primeri iz zgodovine, ko so na naslovnicah ameriških rumenih časopisov objavili fotografije o tem, kako so odkrili bizone na drugih planetih.« Presenečen je bil tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž: »Ko sem na vašo prošnjo prebral članek, sem najprej pogledal na koledar. Nismo bili 1. aprila. Nato sem pogledal, ali mi niste morda poslali izvoda Slovenskih novic, ki je izšel 1. aprila. Pa ni bilo tako. Mislim, da sem s tem povedal vse.« Docentka dr. Sandra Bašić Hrvatin iz ljubljanske fakultete za družbene vede je bila prav tako osupla: »Vsaka informacija mora temeljiti na določenih virih in dejstvih. V tem primeru pa ne vem, kdo je kje kaj izjavil in kdaj. Zavračam tudi podpisovanje člankov z inicialkami. To je nepreverjeno in plasirano z namenom, ki z obveščanjem nima nič. Tega ne morem komentirati, ker ne poznam virov niti resničnosti. Bojim se, da tudi veliko drugih bralcev tega ne ve.«
(Ne)naključni spodrsljaji
Sicer pa omenjeni članek zdaleč ni osamljeni primer neprofesionalnosti v »tajkunskih« medijih. Istega dne so v Slovenskih novicah objavil še eno manipulacijo: »Wolf financiral Slovenski tednik?«, podpisal ga je N. L., po besedah Šaškove neki drugi novinarski kolega, ki ga prav tako ni imenovala. Po »naključju« je naslednji dan isto informacijo preverjalo še Delo in Wolf je novinarju povedal, da pač ne pozna ne direktorja Slovenskega tednika ne direktorja Ekspresa, »kaj šele da bi jima dajal denar za časopise«. V soboto so se na Delu privoščili še hujšo manipulacijo, ko so v naslovu intervjuja z obrambnim ministrom napisali: »Karl Erjavec trdi, da je pogodbo pred podpisom pokazal Janezu Janši.« Minister je te navedbe v ponedeljek demantiral na tiskovni konferenci, saj je v resnici izjavil, da je premierja zgolj seznanil z vsebino pogodbe pred njenim podpisom. Pred tem je Delo manipuliralo tudi v interpretaciji volilne ankete, po kateri bi zmagala SD, čeprav je imela SDS boljši odstotek. Očitno se Janševe zmage zelo bojijo. Kakorkoli že, predvolilna kampanja Delovih edicij priča o tem, kaj se zgodi s svobodo tiska v Sloveniji, če lastnik (Boško Šrot) ukaže, koga je treba rušiti in koga podpreti.


V Delu na naša vprašanja ne odgovarjajo

Predsedniku uprave Dela d. d. mag. Petru Puhanu smo poslali nekaj vprašanj, ki zadevajo njegovo časopisno družbo.

1. V Slovenskih novicah, 8. septembra je bil objavljen članek z naslovom »Bomo vračali tudi stanovanja?«, v katerem avtor N. O. namiguje, da bodo morali državljani, ki so kupili stanovanja po Jazbinškovem zakonu, vnovič kupiti stanovanja oziroma doplačati razliko do tržne cene stanovanja. Članek je predvolilno zavajajoč, saj nobena od strank, ki nastopajo na volitvah, ni dala takega predloga, zato me zanima, kdo je naročil tak članek in kdo ga je napisal? Ali drži, da ga je naročila predsednica nadzornega sveta Andrijana Starina Kosem, napisala pa Patricija Šašek, namestnica odgovornega urednika Slovenskih novic?
2. Ali drži podatek, da ste Slovenske novice v ponedeljek natisnili v okoli 400.000 izvodih in da ste jih 300.000 poslali brezplačno na domove slovenskih bralcev? Zanima me podatek, koliko izvodov Slovenskih novic ste natisnili v ponedeljek, 8. septembra in na koliko naslovov ste jih brezplačno poslali?
3. Glede na to, da po mojih podatkih v Uradu vlade za komuniciranje nameravajo zahtevati odgovor oziroma popravek omenjene informacije, me zanima, ali ga boste objavili in ali boste izvod Slovenskih novic, v katerem bo objavljen popravek, poslali na iste naslove, kot ste poslali ponedeljkove Novice?
4. Ali je bila informacija o tem, da naj bi Walter Wolf financiral dva slovenska brezplačnika, kar je omenjeni Wolf zanikal, objavljena v Slovenskih novicah 8. septembra, v Delu pa dan pozneje, objavljena na pobudo predsednice nadzornega sveta Andrijane Starina Kosem oziroma predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota?
5. Ali drži, da je bil del komentarja dr. Janeza Markeša v Sobotni prilogi Dela cenzuriran in zakaj se je to zgodilo ter kdo je njegov komentar cenzuriral?
6. Ali na podlagi vsega zapisanega še lahko zatrjujete, da Pivovarna Laško in Boško Šrot ne zlorabljata Delovih edicij za svoje osebne in poslovne interese?
7. Kako komentirate podatke Slovenske oglaševalske zbornice, da je povprečna prodaja tednika Mag v drugem trimesečju (april, maj in junij) letošnjega leta znašala 6.877 izvodov (skupaj z naročniki vred), kar je približno polovica prodaje pred uredniško zamenjavo po novem letu? Ali ste ponosni na tak dosežek? Ali je Mag še samostojni profitni center?

V imenu predsednika uprave Dela je odgovoril njihov predstavnik za odnose z javnostmi Peter Penko: »Ker ocenjujemo, da je namen vaših očitkov predvsem diskvalifikacija in diskreditacija družbe Delo, njenih lastnikov, nadzornega sveta ter nenazadnje avtonomije Delovih uredništev, ne nameravamo kakorkoli komentirati zlonamernih in obtožujočih navedb.«

Reporter, 15. septembra 2008