Ujetniki svojega predsednika (Reporter 17)

igor.krsinar@revija-reporter.si

Zgodba o razrešitvi predsednika SLS Bojana Šrota je zamrznjena do izteka parlamentarnih volitev. Do takrat so strnili vrste, po njih sledi obračun, seveda z upanjem, da bodo sploh prišli v parlament. Vprašanje je tudi, koliko si bodo lahko na volitvah pomagali z župani in ali jim bo koalicija s stranko mladih sploh koristila.
Pobudnik razrešitve Bojana Šrota Aleš Primc je po neuspelem poskusu odstopil z mesta predsednika glavnega odbora, medtem ko ljubljanski mestni odbor še vedno vodi, saj ta ni sprejel njegovega odstopa. V glavnem odboru ostaja kot predstavnik Ljubljane, medtem ko se bo na njegovo čelo zavihtel Janez Ribič, ki ga je vseskozi forsiral mariborski župan Franc Kangler. Njegova žena Marija Ribič je celo Kanglerjeva sestrična, v času Marjana Podobnika je bila državna sekretarka na ministrstvu za obrambo, morda bi bila celo obrambna ministrica, če je ne bi zaustavila takratni premier Janez Drnovšek in njegov kadrovik Gregor Golobič. S Primčevim odstopom se je najbrž okrepil Kanglerjev položaj v stranki, saj je vseskozi nasprotoval Primcu, ga zmerjal z »zelencem« in podobno, saj je težko prebolel, da je njegovega varovanca premagal na lanskem kongresu SLS, predvsem zaradi podpore mlajših članov.
Bodo Šrota odnesli z Žerjavom?
Dogajanje v SLS seveda ni spremenilo razmerja sil v stranki: frakcije so se poenotile zgolj v oceni, da bi bilo zamenjava predsednika oziroma njegova razrešitev tri tedne pred volitvami preveliko tveganje. Po drugi strani pa so z razpravo dosegli, da se je stranka bolj ogradila od spornega lastninjenja Pivovarne Laško, ki je v lasti predsednikovega brata Boška Šrota. Bojan pa je moral obljubiti, da bo na soočenjih bolj govoril o stranki in da se bo izogibal vprašanjem, ki zadevajo njegovega brata. Njegovi nasprotniki čakajo na volitve, kjer ne pričakujejo uspeha, bojijo se, ali bo stranki sploh uspel preboj v parlament, nato pa naj bi obračunali z njim. Bojan Šrot je na več sestankih vrha stranke obljubil, da bo v primeru slabega rezultata ali neizvolitve za poslanca ponudil svoj odstop. Nekateri že zdaj iščejo novega kandidata za predsednika, med njimi se najbolj resno govori o prometnem ministru Radovanu Žerjavu, ki ima med politiki te stranke daleč najboljši rating. Neuradno je slišati, da bi ga podprl tudi Janez Podobnik, ki še vedno obvladuje teren. Manj pa je verjetno, da bi stranko prevzel Kangler, ki naj bi sicer imel take želje, toda v sami stranki ni najbolj priljubljen. Poleg tega bi v primeru volilnega kolapsa zanj tudi sam nosil del odgovornosti, saj naj bi bil prav on najbolj zaslužen za koalicijo z stranko mladih. Kot se govori v SLS, naj bi se Kangler stranki mladih tako oddolžil za podporo na županskih volitvah. Med kandidati je tudi nekdanji poslanec SMS Marko Diaci, ki je svetovalec direktorja CPM, to podjetje pa je lastniško povezano s Pivovarno Laško oziroma gospodarskim imperijem Boška Šrota.
Mladi z malo možnosti
Iz stranke mladih ima še največ možnosti za izvolitev tolminski župan Uroš Brežan (pred dvema letoma sta njegovo župansko kandidaturo podprli SMS in LDS), vendar pod pogojem, da ima boljši odstotek kot sedanji poslanec Josip Bajc (Postojna) in nekdanji poslanec Vladimir Čeligoj (Ilirska Bistrica). Drugi pogoj pa je, da SLS sploh dobi mandat v primorski (drugi) volilni enoti. Na prejšnjih volitvah je tam dosegla rezultat, ki je bil pod povprečnim uspehom SLS na državni ravni. Veliko bolje kotira SLS v osmi volilni enoti (vzhodna Slovenija), vendar pa ima tam prvak SMS Darko Krajnc (Pesnica) veliko večjo konkurenco v lenarškemu županu in poslancu Janezu Krambergerju (na zadnjih volitvah je dosegel 19,8 odstotka glasov), zelo močan kandidat pa je tudi prometni minister Radovan Žerjav, ki se za poslanski sedež poteguje v Lendavi in Murski Soboti. Še težje pa bo izvoljen že omenjeni Marko Diaci (Šentjur), ki ima v celjski (peti) volilni enoti tekmeca v Bojanu Šrotu in Jakobu Presečniku (Mozirje). Pravzaprav se utegne zgoditi celo, da bo Presečnik z višjim odstotkom glasov celo preprečil Šrotovo izvolitev v državni zbor. Na zadnjih volitvah je dosegel več kot 18 odstotkov glasov, v Celju pa SLS kljub županu ne kotira bolje.
Podobno se je na prejšnjih državnih volitvah zgodilo Janezu Podobniku, ko ga je za slab odstotek prehitel župan Železnikov Mihael Premc, ki tudi tokrat velja za favorita v gorenjski (prvi) volilni enoti. Za SLS je ugodna volilna enota tudi mariborska (sedma), kjer se bo namesto Franca Kanglerja v njegovem volilnem okraju potegoval njegov sorodnik, dupleški župan Janez Ribič, v tej volilni enoti pa bo nastopil tudi minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar (Slovenska Bistrica). Najboljši volilni rezultat pa je SLS dosegla v novomeški (šesti) volilni enoti, kjer je tragično preminuli poslanec in sevniški župan Kristijan Janc dosegel 27,76 odstotkov, kar je bil najboljši rezultat ljudske stranke na zadnjih parlamentarnih volitvah. Zdaj upe polagajo v krškega župana Franca Bogoviča in črnomaljskega Andreja Fabijana (tudi on je presegel 22,5 odstotka glasov), medtem ko bo Sevnici kandidiral direktor občinske uprave Zvone Košmerl. Mnogo manj možnosti imajo kandidati v ljubljanskih volilnih enotah, ker najbrž tam SLS niti ne bo dobila mandata: v tretji volilni enoti sta glavna tekmeca Nada Skuk (Cerknica-Logatec) in ižanski župan Janez Cimperman (v času od 2000 do 2004 je bil poslanec SDS), v četrti pa ima najboljše temelje Gvido Kres, ki kandidira namesto litijskega župana Franca Rokavca, kateremu se kljub zelo dobremu uspehu (več kot 20 odstotkov) ni uspelo uvrstiti v parlament, ker je stranka ostala brez mandata v tej volilni enoti.
Seveda se lahko zgodi za stranko najhujši scenarij, po katerem ne pride v parlament, zato upajo, da jih bodo tako kot pred štirimi leti rešili župani oziroma močni kandidati, ki v svojih volilnih okrajih dobivajo okoli dvajset odstotkov glasov, vendar pa je bilo takrat takih devet. Prav lahko se zgodi, da bodo letos tudi pri njih odstotki bistveno nižji…
Reporter, 8. septembra 2008